---

BESEDA SEM, ŠE NEIZGOVORJENA

                    Posušena veja sem in žeja
me moj Bog, a kaj naj vzamem?
Kapljo, solzo in naj planem
skozi oboke, kjer ni meja?

Nepopisan list sem zla,
drevo na robu in se naj objamem?
Nad previsom da se ganem
kakor senca, ki je že odšla?

Odprta roka sem kot njena
in vendar se ne vnamem:
skrivnost je vsa ogljena,

rodovitna je in kamen:
Beseda sem, še neizgovorjena,
kakor nova klitva sem - in plamen.