Se spomnite,da je bil praznik Vseh Svetih lansko leto tako vroč,da smo se odločili imeti Sv.Mašo na prostem,pri križu sredi slovenskega pokopališča na Rookwoodu.

Tudi letos so bile priprave za svečanost enake,a glej,toliko časa smo molili za dež in na koncu koncev nas je Bog le uslišal in v nedeljo zjutraj je bilo dovolj dežja, da smo se z službo božjo preselili v cerkev Srca Jezusovega na pokopališču.Videti jeda povsod primankuje duhovnikov in pater Darko je navsezgodaj že opravil službo božjo v Italijanskem jeziku za Italijansko skupnost, preden je prihitel na pokopališče in se pridružil patru Valerijanu in slovenskim vernikom.

Cerkev je bila polna in po stari slovenski navadi je veliko moških kljubovalo dežju in ostalo kar pred cerkvijo, z izgovorom, da v cerkvi ni bilo več prostora.Zato smo pa vsi skupaj zmolili po nekaj očenašev s patroma ob grobovih naših pokojnih na slovenskem pokopališču kjer število novih grobov zelo hitro narašča. Srečavali smo se s prijatelji, ki malo pridejo med ljudi in jih vidimo samo še vsako leto na pokopališču.Pogovor je tekel o tem, kdo je odšel od lanskega leta,kakšne bolezni in bolečine nas mučijo in kako so otroci in vnuki.

Ves čas pa je po tihem in vztrajno padal dež in počutili smo se kot doma v Sloveniji v mrzlem in deževnem novembru, manjkale so samo tradicionalne krizanteme, brez katerih ni praznika Vseh Svetih v Sloveniji.

Molitve patra Valerijana za dež so pomagale !