Untitled Document

Sinovi sv. Franciška so med drugim znani tudi po enem najlepših pozdravov: Pax et bonum - Mir in dobro! Ta pozdrav sta avtorici Draga Gelt in Veronika Ferfolja posreceno izbrali za naslov zajetne knjige (384 strani), ki so jo v proslavitev 50-letnice delovanja slovenskih franciškanov v Avstraliji izdala slovenska verska in kulturna središca v Avstraliji. Povabili so me, naj bi za Misli napisal "oceno" te nove knjige.

Kar slišim pokojnega patra Bernarda, ki bi najbrž hudomušno protestiral, da profesorji morda res ocenjujejo študente, beseda "ocena" pa je gotovo previsoka, ko gre za spoštovane kolegice ali kolege. Prav tako mislim tudi jaz. Vsekakor pa to pomembno delo naših avstralskih "kolegic" zasluži prenek spodbuden odmev, med slednjimi tudi našega iz Amerike.
Razveselil sem se prednarocene knjige. Res me je nekaj noci prikrajšala za spanje, me je pa zato obogatila za preneko dragoceno spoznanje.: Lep jedrnat uvod "Knjigi na pot" je napisal p. Metod Ogorevc OFM, takrat še voditelj Verskega in kulturnega središca sv. Cirila in Metoda in urednik mesecnika Misli v Kew. Melbourne, ki od zacetka oktobra dalje s sebi lastno delavnostjo in podjetnostjo vodi franciškansko središce na ameriških Brezjah v Lemontu. Pater Metod pove, da je kronika Slovencev v Avstraliji zamisel in dolgorocni nacrt neutrudne Slovenke in vsestranske kulturne delavke Drage Gelt, ki je za projekt pridobila še zgodovinarko Veroniko Ferfolja in številne druge sodelavce. Sicer je res, da tudi v tako obsežni monografiji ni mogoce zajeti bogastva redovnikov in redovnic v celoti, vendar je uvodnicar vesel, da si je skrbno in dolgotrajno zbiranje podatkov po tej knjigi utrlo pot do citateljev. Goto-vo se skupaj s patrom Metodom tega kulturnega podviga veselijo tudi številni slovenski rojaki v Avstraliji. In z njimi smo ga veseli tudi Slovenci širom po svetu, saj nam knjiga zelo lepo prikaže pol stoletja življenja, garanja, žrtev in uspehov dobrih patrov in redovnic ob zglednem sodelovanju versko in narodno zavedne slovenske skupnosti v Avstraliji.
Na vprašanje, kako so se slovenski franciškani znašli v Avstraliji,na zacetku knjige odgovarja p. Stane Zore, slovenski franciškanski provincial iz Ljubljane: "Sveti Francišek je brate pošiljal po svetu, da bi živeli med ljudmi in z zgledom in besedo prinašali oznanilo Jezusa Kristusa. Tako so tudi slovenski franciškani odhajali k ljudem, k Slovencem v Avstralijo, da bi z njimi delili radost in bremena življenja.": Vsa knjiga nam v besedi in slikah prikaže prav to: kako franciškanski redovniki in redovnice delijo veselje in v veliki meri tudi bremena s slovenskimi rojaki, za dobro mero pa še s pripadniki drugih narodnosti. Ob njihovi gorecnosti in požrtvovalnem sodelovanju rojakov rastejo Slovenska svetišca in narodna in kulturna središca, društva in ustanove, Slovenske šole in knjižnice, predvsem pa zavedno versko in narodno obcestvo Slovencev, ki živijo tako dalec od domovine in vendar umreti nocejo in umreti ne smejo. Razume se, da se povsem pravilno socasno in vzporedno razvijajo tudi svetni narodni domovi, društva in ustanove, ki so skupaj z v tej knjigi opisanimi verskimi in kulturnimi središci pricevalci in poroštvo slovenske trdoživosti na peti celini.
Dragocena kronika nam poleg franciškanov predstavi še tri škofijske duhovnike: obcasnega obiskujocega misijonarja dr. Ivana Mikulo in v Sydneyu rojenega Edvarda Sedevcica (Sedevic), ki župnikuje v Bonnyriggu, ter v Melbournu rojenega Štefana Krampaca, ki so ga naši avstralski rojaki kot salezijanca poklonili slovenski Koroški. Glavnina knjige pa nam s kratkimi slovenskimi in angleškimi življenjepisi in s slovenskimi pricevanji, spomini in ponatisi predstavlja osemnajst franciškanov, ki so se s svojim požrtvovalnim delom neizbrisno vpisali v zgodovino Slovencev v Avstraliji in s tem tudi v vseslovensko in avstralsko zgodovino. V vrstnem redu po letnici prihoda zaživijo pred nami zaslužni patri: Beno Korbic in Klavdij Okorn, Rudolf Pivko, Bernard Ambrožic, Bazilij Valentin, Odilo Hajnšek, Valerijan Jenko, Stanko Zemljak, Filip (Inocenc) Ferjan, Bernard Golicnik, Lavrencij Anžel, Janez Tretjak, Ciril Božic, Tone Gorjup, Niko Žvokelj, Tomaž Menart, Metod Ogorevc in Filip Rupnik.: Po posvetilu sestre Marije Kadiš, slovenske provincialke franciškank Brezmadežnega spocetja, se v knjigi srecamo tudi s šestnajstimi sestrami, "ki so pomagale ohranjati narodne, kulturne in verske vrednote Slovenskih priseljencev in njih potomcev". Te pionirke kršcanske ljubezni so: Romana Toplak, Silvestra Ifko, Ema Pivk, Hilarija Šanc, Pavla Kaucic, Monika Antolin, Ksaverija Jerebic, Maksimilijana Kaucic, Mirjam Horvat, Marija Kadiš, Marjeta Domanjko, Majda Kadivnik, Zalika Svenšek, Petra Kropic in Francka Žižek.
V ta osrednji okvir nam pisateljici s pomocjo skrbno zbranega arhivskega gradiva in sodelavk ter sodelavcev, ki jih imenoma navajata tudi že na zacetku knjige, naslikata živo podobo skupnosti, od prvih snovanj pred 50 leti in gradnje cerkev, verskih središc, šol in knjižnic, preko krstov in porok, obiskov cerkvenih dostojanstvenikov (škofov dr. Ambrožica, dr. Šuštarja, msgr. Urana in dr. Krambergerja), nastopov slovenskih šol, plesalcev, pevcev in glasbenikov, tiska in kulturnih spomenikov (npr. Benkove cudovite mozaicne upodobitve sv. Cirila in Metoda) in "ko sonce zahaja" še kratek prikaz življenja v vzorno urejenem Domu pocitka Matere Romane ter nazadnje pogrebov. Drug za drugim je na Avstralski božji njivi leglo k zasluženemu pocitku tudi vec požrtvovalnih patrov in sester, ki s svojim zgledom in priprošnjo bodrijo k vnetemu nadaljevanju svojih naporov vse rojake, ki še živijo, delajo in ohranjajo slovenske verske in narodne vrednote.: Pristop k podajanju snovi je pester: Besedila avtoric v slovenšcini s kratkimi povzetki v anglešcini, primernimi citati iz tiska in kronik in s spominski zapisi prijateljev in znancev, skupaj z bogastvom slik, se strnejo v dragocen in zanimiv prikaz slovenskih patrov in sester in širše slovenske versko in narodno zavedne skupnosti v Avstraliji. Knjiga ni le zanimivo in dragoceno pricevanje, kaj vse je avstralska Slovenija doživ-ljala in ustvarjala v prvem polstoletju, od 1951 do 2001. Je tudi spodbuda vsem Slovencem v Avstraliji in kjerkoli drugod po svetu, da ob zgledu dosedanjih, v tem delu opisanih vzornikov, tudi v bodoce ne smemo omagati. Z bogato vsebino in že z naslovnice pa pomenljivo klice vsem ljudem dobre volje: "Pax et bonum - Mir in vse dobro!"
Naše iskrene cestitke vsem patrom in sestram, vsem avstralskim Slovencem in še posebno avtoricam Dragi Gelt in Veroniki Ferfolja ter njunim sodelavkam in sodelavcem. Lepo bi bilo, da bi po knjigi s hvaležnostjo, ponosom in ljubeznijo segli ne le v Avstraliji, ampak tudi drugod v izseljenstvu, zamejstvu in domovini. Zdi se mi, da bi bila v domovini še prav posebno koristna tistim, ki so zaradi vzgajanja v komunisticnem enoumju tako negativno usmerjeni do Cerkve. Ta knjiga jim nevsiljivo nudi prepricljiv dokaz, koliko dobrega storijo in kako nepogrešljivi so tudi za slovensko preživetje ter slovensko narodno zavest in kulturo naši duhovniki, redovniki in redovnice.: Dr. Edi Gobec Slovenian Research Center of America