IZPOD TRIGLAVA

Umrl župnik Vinko Kobal Koper, 30. maja (STA) - V Godovicu je v 74. Letu starosti umrl župnik Vinko Kobal, ki se je posvecal predvsem delu z mladimi. Najbolj znani so njegovi poletni tedni duhovnosti, ki jih je za mlade prirejal v Stržišcu v Baški Grapi, svoja spoznanja pri verski vzgoji mladih pa je strnil v štiriletni cikel katehez. Prvi cikel z naslovom Srecanje je leta 1995 izšel v knjigi založbe Ognjišce, so sporocili iz tiskovnega urada koprske škofije. Kobal se je rodil leta 1928 v Vrhpolju pri Vipavi. Po koncanem študiju na teološki fakulteti v Ljubljani je bil leta 1951 posvecen v duhovnika. Od zacetka petdesetih do konca sedemdesetih let je bil župnik v Rocinju, kjer je zacel ubirati nova pota v delu z mladimi. Do leta 1983 je bil župnik v Desklah, leta 1985 pa je nastopil službo župnika v Godovicu, kjer je služboval do smrti. Vinko Kobal je bil leta 1999 odlikovan z nazivom papeškega kaplana.

Zahvala

Za nami so lepi dnevi pevske turneje po Avstraliji. Zdaj, ko vsak na svoj nacin in skupno premišljujemo in ocenjujemo dogodke, ki smo jih doživeli, se v polnosti zavedamo pomena našega poslanstva. Hvala vam, da smo lahko v jubilejnem letu ob 50-letnici prihoda slovenskih franciškanov v Avstralijo obiskali verska središca, v katerih se na poseben nacin ohranjajo slovenska pesem, beseda in molitev. Bogoslužje v domacem jeziku še prav posebej povezuje rojake v dobrem in plemenitem. Naj naša zahvala seže do slehernega, ki nam je s toplino in cloveško bližino bogatil ure našega druženja. Posebno zahvalo izrekamo vam, spoštovani p. Metod, p. Valerijan in p. Janez. Hvala vsem slovenskim klubom, kjer smo gostovali. In naj bo naša želja za slehernega rojaka, da ostanemo povezani v narodu, veri in vsem, kar nas bo povezovalo. Naj bo Avstralija prijazna dežela, kjer ponosno biva cvrst slovenski rod, ki je s pridnostjo in delavnostjo dokazal svoje vrednote. Hvala vam, dragi rojaki in naj vas Bog živi! PREDSEDNI KULTURNEGA DRUŠTVA CERTUS PAVEL KRIŽOVNIK, MARIBOR

Tudi otrok ima pravice

Izjava ob referendumu o noveli zakona o oploditvi z biomedicinsko pomocjo Katoliška cerkev je svoje gledanje na vprašanja umetne oploditve utemeljeno predstavila v razlicnih dokumentih. Pri tem upošteva velik razvoj sodobne tehnologije na podrocju medicine, ki je lahko ljudem v korist in pomoc. Tudi stiska ljudi, ki so neplodni, je vredna vse pozornosti. Treba jim je pomagati. To pa ne pomeni, da lahko pocnemo vse, kar nam omogoca sodobna tehnologija. Škofje in drugi predstavniki cerkvenih ustanov imamo zato v the vprašanjih resne eticne pomisleke, saj je tudi nerojen otrok cloveško bitje, oseba s pravicami, ki jih je treba spoštovati. Njegovo cloveško dostojanstvo zahteva, da ga šcitimo od spocetja do smrti. Otrok ima pravico, da je spocet in rojen v ljubezni, da ima oceta in mater. Ima pravico vedeti, kdo so njegovi starši. Ima pravico do vzgoje v družini. Zdravo družinsko okolje je naravni in kulturni okvir njegovega rojstva, rasti in vzgoje. Sveti oce Janez Pavel II. v Navodilu o daru življenja jasno pravi: "Otrok ima pravico, da je spocet, donošen, rojen in vzgojen znotraj zakona. Ravno po trdnem in priznanem odnosu do svojih staršev more otrok odkriti svojo lastno identiteto in cloveško dozoreti." Tudi mednarodni pravni dokumenti jasno zahtevajo, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki "otrokove koristi glavno vodilo", cesar zakonsko besedilo, proti kateremu bomo glasovali na bližnjem referendumu, sploh ne upošteva. Zakonska novela je tudi v nasprotju z vecinskim eticnim prepricanjem slovenskih državljanov, njegovi zagovorniki pa želijo to prepricanje spremeniti s propagando, ki je pogosto nekulturna, zavajajoca in žaljiva, posebno do Katoliške cerkve in njenih moralnih stališc. Zagovorniki sporne novele gredo pogosto tako dalec, da omalovažujejo in zanicujejo normalno družino z obema staršema, kar ni samo škodljivo, ampak je v popolnem nasprotju s stroko, splošnim moralnim prepricanjem, z ustavo Republike Slovenije (53. clen, 3. odstavek) in mednarodnimi pravnimi dokumenti (Deklaracija o clovekovih pravicah, 16. tocka, 3. odstavek), ki postavljajo družino za temelj družbe in zahtevajo, da jo država varuje in podpira. Katoliška cerkev zagovarja družino, ki temelji na medsebojni osebni podaritvi moža in žene ter njuni odprtosti za rodovitnost. Govoriti o pravici ženske do otroka je zavajajoce, ker noben clovek nima pravice do drugega cloveka. Otrok ni predmet, ki bi si ga lahko priskrbeli ali ga zavrgli, ce se nam bo zahotelo. Nihce nima pravice do otroka, še manj pa nad otrokom. Clovek cloveku ni pravica, marvec dar, temeljno pravilo medcloveških razmerij pa je spoštovanje, tudi spoštovanje matere do otroka, rojenega ali nerojenega. Medsebojna podaritev moža in žene je edini naravni in ustrezni nacin spocetja novega življenja. Samo tako so lahko zajamcene vse otrokove pravice. To je tudi eticni okvir in podlaga za zdravljenje neplodnosti. Zato je moralno nesprejemljivo, da se v okviru zdravljenja neplodnosti odpirajo poti k postopkom, ki nasprotujejo dostojanstvu cloveškega bitja in odgovornemu starševstvu. Referendum o noveli zakona o oploditvi z biomedicinsko pomocjo je posledica zgrešene zakonske novele, ki so jo poslanci Državnega zbora izglasovali s piclo vecino ne glede na mnenje stroke in s prezirom eticnih ugovorov. To je skrajno neodgovorno dejanje. Preziranje stroke in moralnih nacel bo imelo številne pogubne in usodne posledice za posameznike, narod in državo. Zato slovenski škofje, redovni predstojniki in predstojnice ter predstavniki laiških organizacij pozivamo vernike in vse ljudi, ki se zavedate moralnih zahtev odgovornega starševstva, da se v nedeljo, 17. junija, udeležite referenduma in glasujete proti. V Ljubljani, na praznik Marije, Matere Cerkve, 4. junija 2001. SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA, KONFERENCA REDOVNIH USTANOV, SVET KATOLIŠKIH LAIKOV SLOVENIJE

10-letnica samostojne Slovenije Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je bila v nedeljo, 17. junija, osrednja cerkvena slovesnost ob 10-letnici samostojne Slovenije. Praznovanje se je zacelo s pritrkavanjem brezjanskih zvonov. Mašo, pri kateri so se poleg vernikov zbrali slovenski škofje in duhovniki, je daroval ljubljanski nadškof Franc Rode. Po evangeliju pa je spregovoril mariborski pomožni škof Anton Stres, ki je odgovoren za pastoralo vojakov. Govoril je o slovenskih kristjanih, ki so se skozi stoletja zavzemali za svoje osebno in narodno dostojanstvo. V zvezi s tem je dejal: "Na temelju te kršcanske moralne zavezanosti smo se clani katoliške Cerkve v Sloveniji kot posamezniki in kot verno obcestvo zavzemali za to, da se slovenski narod svobodno opredeli za svojo samostojnost in da to svojo pravico ohrani in obrani. Zato je pred desetimi leti takratno celotno slovensko politicno vodstvo vedelo, da lahko racuna na brezpogojno moralno podporo katoliške Cerkve in njenih posameznih clanov. Ta podpora je bila dejanska in ucinkovita in je na koncu, ob priznanju slovenske samostojnosti, postala odlocilna, saj je prišla od samega vrha te Cerkve, od svetega oceta Janeza Pavla II. osebno. Tega slednjega Slovenci ne bi smeli nikoli pozabiti ali celo namenoma potisniti v pozabo." Maši je sledil kulturni program, v katerem je nastopil tudi orkester Slovenske vojske. Zbrane je najprej nagovoril predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle. Kot je povedal, je prelom s starimi casi dokoncen, ni pa dokoncan. Pvi obrambni minister Janez Janša je spomnil na to, da enotnosti, s katero smo šli na plebiscit in zatem v osamosvajanje, nismo znali do konca izkoristiti. Generalni direktor policije Marko Pogorevc pa se je spomnil vseh tistih, ki so v vojni za Slovenijo dali svoja življenja in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k slovenski samostojnosti. T. G. Izrecena obsodba domobrancu V Ljubljani se je te dni koncal vec kot petnajst let dolg sodni proces. Na njem je ljubljansko okrožno sodišce nekdanjega domobranca Vinka Levstika obsodilo na dvanajst let zapora. Sodišce je izreklo obsodbo na podlagi pricevanj, ki so bila dana še v prejšnem enopartijskem sistemu (leta 1985) in za katera lahko upraviceno domnevamo, da so bila izsiljena. Izrecena obsodba je še toliko bolj nenavadna, saj v sedanji demokraticni državi še nihce ni odgovarjal za poboje vec kot deset tisoc vojnih ujetnikov in civilistov junija 1945. Nasprotno, nekateri, ki so bili odgovorni za ta dejanja in kasnejše montirane procese, so še živi in uživajo celo privilegije.

T. G.

Gospa Bush na Brezjah Ameriško - ruski vrh, ki je bil 16. junija na Brdu pri Kranju, je Slovenijo za nekaj ur postavil pred oci svetovne javnosti. Ceprav so domaci politiki govorili na dolgo in široko o pomenu tega obiska za našo državo, sta ameriški predsednik George Bush in voditelj Ruske federacije Vladimir Putin najvec casa namenila drug drugemu. Ker je bilo to njuno prvo srecanje, sta bila previdna. Prednost sta dala prijateljskemu spoznavanju, politicnih vprašanj pa sta se dotaknila bolj okvirno. Domaci mediji so pozorno spremljali vsak njun korak in komentirali vsako besedo, ki sta jo izrekla za javnost. Pozorno so spremljali tudi ameriško prvo damo Lauro Bush, ki je obiskala Bled. Od tam pa naj bi odšla na Brnik, da bi pred odhodom iz Slovenije še malo 'pocila'. Kasneje smo zvedeli, da le ni bilo tako, kot so porocali državni mediji. Pred odhodom na brniško letališce je žena ameriškega predsednika namrec obiskala naše narodno Marijino svetišce na Brezjah. Pozdravili so jo brezjanski zvonovi, posebno pa se je razveselila orgelskih zvokov v cerkvi. Gvardijan in rektor p. Ciril Božic se ji je zahvalil, ker je prišla, da bi skupaj s franciškani molila za blaginjo in mir njene in naše domovine, Rusije in vsega sveta! Nato so ji razkazali baziliko, razložili zgodovino božje poti in pomen tega narodnega svetišca za slovenski narod doma in v tujini. Žena ameriškega predsednika Busha, je pred odhodom z Brezij v spominsko knjigo je zapisala: "God bless America and God bless Slovenia. With special appreciation, Laura Bush, June 16, 2001 - Bog blagoslovi Ameriko in Bog blagoslovi Slovenijo. S posebnim spoštovanjem. Laura Bush, 16. junija 2001." Kot je pred leti manjkal Clintonov "Naj vas Bog blagoslovi!", ki ga uradni prevajalec ob koncu njegovega govora ni prevedel, je tudi obisk žene ameriškega predsednika na Brezjah ostal zamolcan.

T. G.

V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ob desetletnici slovenske samostojnosti odprli razstavo z naslovom Koncno samostojni! Na njej si obiskovalci lahko ogledajo dokumente, revije, letake, pisma podpore in fotografije s protestnih shodov, ki prikazujejo vlogo slovenskih izseljencev in zdomcev