SV. DRUŽINA ADELAIDE

HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION, 51 YOUNG AVE., HINDMARSH, S.A. 5007 (P.O. BOX 479, WELLAND, S.A. 5007) TEL: (08) 8346 9674 FAX: (08) 8346 2903

OBNOVA HIŠE - V majski številki sem omenil, da smo priceli z obnovitvenimi deli misijonske hiše in da delo pocasi napreduje. Ko podreš eno steno pa nastane nova težava - pri starih hišah, ki so bile grajene med leti 1940 do 1970 je gradbeni material zelo siromašen. Pa je bilo kljub temu kar strašljivo pogledati v hišo, ko je bilo vse razkopano in povsod kar lepa plast prahu. Danes se že kaže drugacna slika notranjosti hiše. Doma na Koroškem bi rekli 'da je zelo cedna'. Seveda bi bilo nemogoce zaceti, ce naši adelaidski rojaki ne bi z veseljem pomagali, financno in tudi z delom. Velik del je prispeval tudi p. Metod iz verskega središca v Melbournu, za kar smo mu izredno hvaležni. P. Metod je vedno imel in ima srce za bližnjega, posebno kadar je v stiski. Kot pravi pregovor, da 'v stiski spoznaš prijatelja' in 'po tem bodo spoznali, da ste moji ucenci, ce bo med vami ljubezen', pa bom dodal 'in dobrota'. Kljub temu, da je naša skupnost v Južni Avstraliji mala in je za kakšne vecje podvige kar težko, pa se ti naši rojaki res odlikujejo po dobroti in prijaznosti. To slišimo od raznih obiskov iz domovine. Naj bo Bog bogat placnik vsem, med dobrotniki tudi p. Valerijanu iz Sydneyja.

BINKOŠTNI praznik je bil v naši slovenski skupnosti prijetno doživetje, ko nas je obiskal nonet Certus iz Maribora. V petek je slovenski klub organiziral dva kombija, ki sta peljala naše goste in gostitelje v Victor Harbour, Goolwo in druge vinorodne kraje na izlet. V Goolwi so pri novem mostu naši pevci zapeli pesem in pritegnili k poslušanju ljudi v bližini. Poleg mostu je tudi lokal, podoben naši slovenski delikatesi in lastnica je rekla: "Ne razumem jezika, vendar so me ganili cudoviti glasovi in ubrano petje." Povabila je pevce in spremljevalce v delikateso in vsakemu ponudila viski v znamenje hvaležnosti in priznanja. Isti vecer je slovenski klub pripravil vecerjo za Certus in gostitelje. Drugi obisk smo naredili v soboto, 2. junija, v bolnico svetega Andreja, kjer je naš požrtvovalni clan skupnosti Ignac Ahlin, ki se že vrsto let bori z rakom. Pevci Certusa so mu zapeli dve Marijini pesmi in napravili še posnetek za spomin. Za gospoda Ahlina je bil nepricakovani in veselja ter upanja poln obisk ganljiv trenutek. Clani noneta so si vzeli cas in s svojo gesto prakticno izpolnjujejo Jezusove blagre. V nedeljo dopoldne so 'štajerski slavcki' peli pri sveti maši, po maši pa je bil koncert v cerkvi od enajste do 12.30 ure. Lepo število rojakov je prišlo k sveti maši in nato na koncert. Kaj takega redko doživiš. Tako ubranega petja že dolgo nismo slišali. Pa ne samo petja, tudi zgled njihove globoke vere in predanosti Cerkvi. Med koncertom smo veckrat vstali in ploskali v znamenje hvaležnosti in navdušenja nad tako lepim petjem. Po koncertu je dobil vsak clan noneta Certus kenguruja, knjigo iz zbirke Ivana Burnika Legiše in proteo. Predsednik noneta gospod pavle Križovnik nas je nagovoril s prijaznimi besedami globoke vere in spodbudo, da ostanemo zvesti slovenskemu narodu in predvsem Bogu. Nato je v imenu noneta izrocil naši skupnosti plaketo, knjigo in avdio kasete. Nato smo se preselili v dvoranico, kjer smo imeli kosilo in prijazen klepet, ki je trajal skoraj do treh. Od našega verskega središca so se poslovili s pesmijo Zlati casi. Zvecer pa je bil koncert še v slovenskem klubu, kjer se je zbralo kar precej rojakov, da prisluhnejo lepemu in ubranemu petju. Naslednji dan pa smo pospremili naše goste na letališce in se od njih poslovili. Za slovo so še na letališcu zapeli pesem Slovenec sem. Potniki so ostrmeli nad lepim in ubranim petjem. Segli smo si v roke z željo, da se še kdaj vidimo in globoko hvaležnostjo za trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Rad bi se v imenu noneta Certus zahvalil družinam, ki so clane gostile: družini Dodic, Štefanu in Lenki Ivancic, Tonetu in Hedviki Ivancic, družinam Vuzem, Katern in Poklar za prevoz.

10. OBLETNICO samostojne Slovenije smo obhajali 24. junija v slovenskem klubu Adelaide. Ob desetih je bila sveta maša, po maši je bil kulturni program, ki ga je pripravil odbor za kulturo pri slovenskem klubu. Po kulturnem programu so podelili priznanja vsem zaslužnim za klub ob svetovnem letu prostovoljcev. Po koncanem programu smo imeli slovensko kosilo. Že pred mašo je bilo prijetno vzdušje, tišina in med mašo lepo sodelovanje. Pri maši je pel naš cerkveni zbor. Vseskozi je vladalo prijetno prijateljsko vzdušje. Vsi, ki smo bili navzoci, smo si ob koncu zaželeli, da bi se takšni trenutki velikokrat ponovili in da bi prišlo in sodelovalo vec mladih. Bog naj usliši naše želje! Slovenskemu klubu, posebno še odboru, gre velika zahvala za vzorno sodelovanje in povezovanje rojakov. Ce se bo takšno vzdušje nadaljevalo sem preprican, da bo Bog dal svoj blagoslov. p. Janez

p. Janez