Lep pozdrav vsem!
Oglašam se vam iz Slovenije. Velikonočne
praznike sem preživela na Štajerskem pri sorodnikih. Na velikonočni ponedeljek
smo šli k maši v romarsko cerkev na Sveti gori v Bistrici ob Sotli (od
koder so doma moji starši). Cerkev je bila polna. To je bila prva maša
letos v tej cerkvi. Potem sem bila v Rimu na romanju. Bilo je zelo lepo.
Vsak dan smo imeli mašo - v Assisiju, v Rimu in v kapeli Catacombe. Videli
smo precej, saj smo hodili cele dneve, nič nismo počivali. Vreme smo tudi
imeli lepo, kar malo pretoplo, 32 stopinj. Toliko za danes. Lep pozdrav
vsem iz vroče, sončne in seveda lepe Slovenije.
LIDIJA LAPUH, SLOVENIJA
Izjava za javnost
Sistemsko kršenje človekovih pravic v
'neodvisnem' dnevniku Delo Dne 5. in 6. aprila 2001 je osem otrok pokojne
Marije Krašovec iz Male Rudnice pri Podčetrtku s strani urednistva 'neodvisnega'
dnevnika Delo doživelo skrajno nehumano in protipravno dejanje. Po smrti
svoje mame so se otroci odločili, da na uredništvo časopisov Delo in Vecer
pošljejo besedilo za osmrtnico. V izpolnjevanju mamine želje in pričakovanja
smo otroci, od katerih so štirje tudi duhovniki, v dopisu uredništvu časopisa
izrecno zahtevali, naj osmrtnico objavijo skupaj z znamenjem križa. Uredništvo
časopisa Večer je celotno besedilo skupaj z znamenjem križa korektno objavilo,
uredništvo Dela pa se je postavilo za okope. Osmrtnice v dveh dneh niso
objavili. Ko smo zahtevali pojasnilo, so nam odgovorni za objavo oglasov
in osmrtnic in glavni urednik zatrjevali, da znamenja križa ne morejo
objaviti, ker je takšen sklep uredniškega sveta. Ravnanje sveta in uredništva
časopisa Delo je grobo kršenje osnovnih človekovih pravic, ki jih zagotavljajo
Ustava Republike Slovenije, Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska
konvencija o varstvu človekovih pravic, Zakon o javnih glasilih in druge
veljavne mednarodne pogodbe. V svoji globoki osebni prizadetosti čutimo
solidarnost s številnimi drugimi državljani, ki so bili celo desetletje
po osamosvojitvi Slovenije enako prikrajšani za svoje temeljne osebne
pravice, saj je znano, da časopis Delo že od davnaj nekompromisno zavrača
objavo osmrtnic skupaj z verskimi simboli vernikov, ki osmrtnice naročajo.
To se dogaja, čeprav osmrtnica spada med plačane oglase. Omeniti pa velja
tudi, da je četrtinski lastnik Dela Krekova družba, ki jo podpirajo državljani
z drugačnim odnosom do duhovnih vrednot človeške civilizacije. Ravnanje
sveta in uredništva časopisa Delo je ociten dokaz sovraštva do verskih
vrednot in širjenja verske nestrpnosti. Zato na nerazumljivi zaplet pri
časopisu Delo opozarjamo domače in tuje ustanove, da spodbudimo javno
mnenje proti kršiteljem mednarodnega in domačega prava. Ker nam uredništvo
Delo samovoljno odreka temeljne človekove pravice in svoboščine, bomo
za uveljavljanje naših legitimnih pravic uporabili vsa razpoložljiva pravna
sredstva. Med drugim bomo o tem obvestili varuha človekovih pravic, vsa
tuja diplomatska predstavništva v naši državi, domače in tuje časopisne
agencije in State Department. Naš protest ne pomeni samo uveljavljanje
pravic katoličanov, zavzemamo se za pravice vseh kristjanov in vseh drugih
verujočih. Po pooblastilu celotne družine
Erih Krašovec
Pot znanosti
k edinosti Slovencev
Svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov
in raziskovalcev na Univerzi v Mariboru, od 20. do 22. septembra 2001
Spoštovani, Znano je, da imamo Slovenci v svetu izjemen potencial znanstvenikov,
univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki zaradi zgodovinskih in političnih
vzrokov niso imeli priložnosti, da se uveljavijo in delujejo v domovini.
Kongres se zavzema za idejo, da se mora Slovenija opreti na svoje rojake,
ki so v tujini izjemno spoštovani in so dosegli visok ugled v državah,
kjer živijo. Dejstvo je, da vedno bolj potrebujemo drug drugega, saj gre
za ohranitev naroda in države. Za obstanek v združeni Evropi in v svetu
bodo naše najboljše sredstvo v slogi združeni lastna pamet in znanje,
pridnost in poštenost. Eden izmed pomembnih ciljev Svetovnega slovenskega
kongresa je, da vabi naše rojake po svetu na strokovna srečanja, kakršna
je Kongres že organiziral v zadnjih letih; konference slovenskih zdravnikov,
gospodarstvenikov in znanstvenikov. Letošnja druga konferenca znanstvenikov,
ki jo pripravljamo v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, bo nova priložnost
za vzpostavitev trajnejšega sodelovanja na področju vključevanja uglednih
rojakov iz sveta v znanstvene in pedagoške procese v Sloveniji. Ponudila
nam bo možnosti za uresničevanje idej in načrtov pri odpiranju domačih
institucij v svetovne procese znanja. Programski odbor je predlagal naslednje
vsebinske točke letošnje konference: - izkušnje sodelovanja slovenskih
znanstvenikov iz sveta v raziskovalnem in pedagoškem delu v domovini;
- oblikovanje raziskovalne enote pri Univerzi Maribor s posebnim poudarkom
na sodelovanju slovenskih znanstvenikov po svetu; - študij na daljavo;
- razprava o Venetih. Prosimo Vas, da nam posredujete Vaše predloge predavateljev
za dokončno oblikovanje programa konference. Hvaležni bomo tudi za naslove
slovenskih znanstvenikov iz Vašega okolja, katere bomo z veseljem povabili
na konferenco. Če imate kakršna koli vprašanja se obrnite na Jano Podobnik,
upravna pisarna Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana,
tel/fax +386 01 425 24 40, e-pošta: ssk.up@eunet.si. Srečanje pripravljamo
v čast in spomin vsem slovenskim zanstvenikom, ki so skozi stoletja veliko
prispevali k napredku svetovne znanosti ter pripomogli k napredku vsega
človeštva. Vljudno Vas vabimo, da se tudi Vi udeležite druge Konference
slovenskih znanstvenikov. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljava.
PROF. DR. LUDVIK TOPLAK,
PROF. DR. BORIS PLESKOVIC, REKTOR UNIVERZE MARIBOR PREDSEDNIK SSK
Odlikovanje
Alfredu Brežniku
Slovenskemu častnemu konzulu v Avstraliji
in atašeju naše olimpijske reprezentance Alfredu Brežniku, častnemu generalnemu
konzulu Republike Slovenije v Avstraliji, je predsednik republike Milan
Kučan danes na posebni slovesnosti izročil visoko državno odlikovanje
Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Brežnik je bil odlikovan
za zasluge v dobro Sloveniji, posebej še za njegov prispevek v okviru
projekta Slovenija in Sydney 2000 v času olimpijskih iger. V Avstralijo
se je izselil pred dobrimi 40-imi leti in ves ta čas aktivno deloval v
slovenski skupnosti, v času osamosvajanja Slovenije in kasneje pa je svoje
moči pa tudi finančna sredstva ter bogate zveze namenil njenemu uveljavljanju
in promociji. Podelitev odlikovanja Alfredu Brežniku je predlagal Olimpijski
komite Slovenije, saj je kot ataše naših olimpijske in paraolimpijske
reprezentance s svojo požrtvovalnostjo in inventivnostjo odigral nenadomestljivo
vlogo pri izpeljavi projekta Slovenija in Sydney 2000. "Alfred Brežnik
se je med avstralskimi Slovenci uveljavil kot človek, ki jih je sposoben
povezati, kadar gre za skupno stvar, za stvar, ki je v prid slovenstva
in slovenske domovine" je v nagovoru odlikovancu med drugim povedal predsednik
Kučan.
URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE,
LJUBLJANA, 22. MAJ 2001
Marija
Pomagaj, prosi za nas!
Papež Janez Pavel II. je svoj 76. rojstni
dan praznoval v Sloveniji, saj je bil takrat na prvem obisku v naši domovini.
Ob peti obletnici tega dogodka so na Brezjah, kjer je papež začel svoj
obisk, 20. maja pripravili slovesno praznovanje njegovega 81. rojstnega
dne. Somaševanje je vodil apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Edmond
Farhat, ki je prav ta dan obhajal tudi svoj rojstni dan. Nuncij je v pridigi
povedal, da je papež želel začeti svoj prvi obisk v Sloveniji, pred kakršnim
koli uradnim verskim ali civilnim dejanjem, na Brezjah, pri Mater Božji.
Papež je takrat po tihi molitvi pred podobo brezjanske Marije v romarsko
knjigo zapisal: "Marija Pomagaj, prosi za nas!" Nuncij Farhat je to dejanje
pojasnil z besedami, češ, da je dovolj, če materi poveš le nekaj besed
in njeno srce razume. Poudaril je, da so se verniki k praznovanju obletnice
papeževega obiska zbrali predvsem zato, da bi ponovili tisti stavek, ki
ga je izgovoril papež: "Marija Pomagaj, prosi za nas!" ter molili za vse
naše bolnike, naše svojce, starše, prijatelje, sorodnike in za naše družine.
T. G.
Novi
koroški škof
Slovenci, ki živijo na Avstrijskem Koroškem,
so dobili novega škofa. Papež je namreč sredi meseca maja za novega krškega
škofa imenoval 48-letnega pomožnega škofa dunajske nadškofije Aloisa Schwarza.
Nadomestil bo škofa Egona Kapellaria, ki je prevzel vodstvo graške škofije.
Schwarz je 65. škof krške škofije, ki je bila ustanovljena leta 1072 in
je danes identična z avstrijsko deželo Koroško. V njej živi 440 tisoč
katoličanov. V krški škofiji, ki ima svoj sedež v Celovcu, je 337 župnij;
med temi pa je 69 takih, kjer poteka bogoslužje tudi v slovenščini. Koroški
rojaki bodo škofa Kapellaria ohranili v lepem spominu. Tudi novi škof
je po imenovanju dejal, da bo slovenska narodna skupnost ohranila svoje
mesto v krajevni Cerkvi in da se bo naučil govoriti slovensko. Alois Schwarz
bo (je) škofijo uradno prevzel 23. junija.
T. G.
Vstop
v Evropsko zvezo
Slovenija se že nekaj let pripravlja na
vstop v Evropsko zvezo. Kar se tiče sprejemanja zakonodaje po evropskem
vzoru, Slovenija dobro napreduje. Drugače je, ko gre za uresničevanje
teh zakonov. Težave so pri vračanju po vojni krivicno odvzetega premoženja.
Doslej so pravi lastniki dobili nazaj le dobro polovico svojega premoženja.
Iz Bruslja, kjer ima Evropska zveza svoj sedež, opozarjajo tudi na to,
kako v Sloveniji ravnamo z denarjem. Medtem ko moramo posamezniki vsako
leto v davčni napovedi navesti vse podrobnosti, pa državno vodstvo ne
daje nikakršnega obračuna o svojem poslovanju. Čeprav si politiki želijo,
da bi bili čimprej del Evrope, se malokdo sprašuje, kaj bo takrat z nami.
Na to opozarjajo predvsem kulturni krogi. Zato so pred dnevi pripravili
pogovor o nerešenih vprašanjih slovenske umetnosti. Na njem je nekdanji
minister za kulturo Rudi Šeligo dejal, da je vstop Slovenije v Evropsko
zvezo tako usoden korak kot njeno osamosvajanje. Zato moramo ohraniti
tisto narodno zavest, ki izhaja iz slovenske umetnosti.
T. G.
Kresnik na Rožniku
Na predvečer praznika Janeza Krstnika,
23. junija, v številnih slovenskih krajih zagorijo kresovi. Tudi na Rožniku
v Ljubljani bo gorelo. Kres pa je zadnja leta povezan z nagrado za najboljši
slovenski roman. Tokrat se je v ožji izbor za literarno nagrado kresnik
uvrstilo pet romanov. To so dela Morje v času mrka Mateta Dolenca, Katarina,
pav in jezuit Draga Jančarja, Barva dežja Zdenka Kodriča, Gospod Pepi
Jožeta Snoja in Sence v očesu Matjaža Zupančiča.
T. G.
Od
sanj do resničnosti
Bliža se deseta obletnica osamosvojitve
Slovenije in praznovanja povezana s tem. Letos se je posebej izkazal arhiv
Republike Slovenije. Skupaj z ministrstvom za kulturo in mestno občino
Ljubljana je pripravil državno arhivsko razstavo z naslovom Od sanj do
resničnosti - Razvoj slovenske državnosti. Odprli so jo 24. maja na ljubljanskem
gradu. Razdeljena je na štiri dele. Prvi zajema čas od ustoličevanja koroških
vojvod na Gosposvetskem polju do razpada Avstroogrske monarhije po prvi
svetovni vojni. Med dokumenti, ki predstavljajo to obdobje, je zapis neznanega
salzburškega duhovnika iz leta 869 o spreobrnenju Bavarcev in Karantanjcev,
zatem Vodnikova pesem Ilirija zveličana iz 1816, v kateri prvič omenja
Slovenijo, Spomenica celovškega kaplana Matija Majarja, ki je zahteval
popolno enakopravnost slovenskega jezika v šolah in državnih uradih ter
več drugih zanimivih dokumentov. Drugi in tretji del razstave sta posvecena
kraljevini Jugoslaviji in povojni Jugoslaviji. Četrti del pa predstavlja
samostojno Slovenijo in okoliščine nastanka.
T. G.
Bush - Putin
Sredi meseca maja smo zvedeli, da se želita
16. junija popoldne v Sloveniji srečati ameriški predsednik George Bush
in ruski predsednik Vladimir Putin. Njuno prvo srečanje je povezano s
prvo evropsko turnejo ameriškega predsednika. Odgovorni diplomati v obeh
državah so se za Slovenijo odločili tudi zato, ker je že večkrat pokazala,
da zna organizirati tako visoke obiske. Pri tem so omenjali obisk prejšnjega
ameriškega predsednika Clintona in kar dva obiska papeža Janeza Pavla
II. Sama predsednika pri izbiri kraja nimata kaj dosti zaslug, saj imata
težave s poznavanjem zemljepisa. Predsedniški kandidat Bush je pred časom
našega predsednika vlade zamenjal za Slovaškega. Ob sedanji napovedi srečanja
obeh predsednikov v Sloveniji pa je Putin javno povedal, da se bosta sestala
v Bratislavi.
T. G.
Podaj jim roko
Mesec maj je kot pravijo nekateri tudi
mesec petja. Medtem ko je naša pevka Nuša Derenda na Danskem dosegla sedmo
mesto na evrosongu (tekmovanje za najboljšo evropsko popevko), smo tudi
v Sloveniji izbirali najboljšo domačo popevko. Na presenečenje mnogih
so poslušalci tokrat izbrali p. Janeza Ferleža, redovniškega duhovnika
s Ptuja. Na zaključni oddaji Orion po Orionu je zmagal s pesmijo Podaj
jim roko.
T. G.
|