IZPOD TRIGLAVA

Lep pozdrav vsem!

Oglašam se vam iz Slovenije. Velikonočne praznike sem preživela na Štajerskem pri sorodnikih. Na velikonočni ponedeljek smo šli k maši v romarsko cerkev na Sveti gori v Bistrici ob Sotli (od koder so doma moji starši). Cerkev je bila polna. To je bila prva maša letos v tej cerkvi. Potem sem bila v Rimu na romanju. Bilo je zelo lepo. Vsak dan smo imeli mašo - v Assisiju, v Rimu in v kapeli Catacombe. Videli smo precej, saj smo hodili cele dneve, nič nismo počivali. Vreme smo tudi imeli lepo, kar malo pretoplo, 32 stopinj. Toliko za danes. Lep pozdrav vsem iz vroče, sončne in seveda lepe Slovenije.

LIDIJA LAPUH, SLOVENIJA

Izjava za javnost

Sistemsko kršenje človekovih pravic v 'neodvisnem' dnevniku Delo Dne 5. in 6. aprila 2001 je osem otrok pokojne Marije Krašovec iz Male Rudnice pri Podčetrtku s strani urednistva 'neodvisnega' dnevnika Delo doživelo skrajno nehumano in protipravno dejanje. Po smrti svoje mame so se otroci odločili, da na uredništvo časopisov Delo in Vecer pošljejo besedilo za osmrtnico. V izpolnjevanju mamine želje in pričakovanja smo otroci, od katerih so štirje tudi duhovniki, v dopisu uredništvu časopisa izrecno zahtevali, naj osmrtnico objavijo skupaj z znamenjem križa. Uredništvo časopisa Večer je celotno besedilo skupaj z znamenjem križa korektno objavilo, uredništvo Dela pa se je postavilo za okope. Osmrtnice v dveh dneh niso objavili. Ko smo zahtevali pojasnilo, so nam odgovorni za objavo oglasov in osmrtnic in glavni urednik zatrjevali, da znamenja križa ne morejo objaviti, ker je takšen sklep uredniškega sveta. Ravnanje sveta in uredništva časopisa Delo je grobo kršenje osnovnih človekovih pravic, ki jih zagotavljajo Ustava Republike Slovenije, Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Zakon o javnih glasilih in druge veljavne mednarodne pogodbe. V svoji globoki osebni prizadetosti čutimo solidarnost s številnimi drugimi državljani, ki so bili celo desetletje po osamosvojitvi Slovenije enako prikrajšani za svoje temeljne osebne pravice, saj je znano, da časopis Delo že od davnaj nekompromisno zavrača objavo osmrtnic skupaj z verskimi simboli vernikov, ki osmrtnice naročajo. To se dogaja, čeprav osmrtnica spada med plačane oglase. Omeniti pa velja tudi, da je četrtinski lastnik Dela Krekova družba, ki jo podpirajo državljani z drugačnim odnosom do duhovnih vrednot človeške civilizacije. Ravnanje sveta in uredništva časopisa Delo je ociten dokaz sovraštva do verskih vrednot in širjenja verske nestrpnosti. Zato na nerazumljivi zaplet pri časopisu Delo opozarjamo domače in tuje ustanove, da spodbudimo javno mnenje proti kršiteljem mednarodnega in domačega prava. Ker nam uredništvo Delo samovoljno odreka temeljne človekove pravice in svoboščine, bomo za uveljavljanje naših legitimnih pravic uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva. Med drugim bomo o tem obvestili varuha človekovih pravic, vsa tuja diplomatska predstavništva v naši državi, domače in tuje časopisne agencije in State Department. Naš protest ne pomeni samo uveljavljanje pravic katoličanov, zavzemamo se za pravice vseh kristjanov in vseh drugih verujočih. Po pooblastilu celotne družine

Erih Krašovec

Pot znanosti k edinosti Slovencev

Svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev na Univerzi v Mariboru, od 20. do 22. septembra 2001 Spoštovani, Znano je, da imamo Slovenci v svetu izjemen potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki zaradi zgodovinskih in političnih vzrokov niso imeli priložnosti, da se uveljavijo in delujejo v domovini. Kongres se zavzema za idejo, da se mora Slovenija opreti na svoje rojake, ki so v tujini izjemno spoštovani in so dosegli visok ugled v državah, kjer živijo. Dejstvo je, da vedno bolj potrebujemo drug drugega, saj gre za ohranitev naroda in države. Za obstanek v združeni Evropi in v svetu bodo naše najboljše sredstvo v slogi združeni lastna pamet in znanje, pridnost in poštenost. Eden izmed pomembnih ciljev Svetovnega slovenskega kongresa je, da vabi naše rojake po svetu na strokovna srečanja, kakršna je Kongres že organiziral v zadnjih letih; konference slovenskih zdravnikov, gospodarstvenikov in znanstvenikov. Letošnja druga konferenca znanstvenikov, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, bo nova priložnost za vzpostavitev trajnejšega sodelovanja na področju vključevanja uglednih rojakov iz sveta v znanstvene in pedagoške procese v Sloveniji. Ponudila nam bo možnosti za uresničevanje idej in načrtov pri odpiranju domačih institucij v svetovne procese znanja. Programski odbor je predlagal naslednje vsebinske točke letošnje konference: - izkušnje sodelovanja slovenskih znanstvenikov iz sveta v raziskovalnem in pedagoškem delu v domovini; - oblikovanje raziskovalne enote pri Univerzi Maribor s posebnim poudarkom na sodelovanju slovenskih znanstvenikov po svetu; - študij na daljavo; - razprava o Venetih. Prosimo Vas, da nam posredujete Vaše predloge predavateljev za dokončno oblikovanje programa konference. Hvaležni bomo tudi za naslove slovenskih znanstvenikov iz Vašega okolja, katere bomo z veseljem povabili na konferenco. Če imate kakršna koli vprašanja se obrnite na Jano Podobnik, upravna pisarna Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana, tel/fax +386 01 425 24 40, e-pošta: ssk.up@eunet.si. Srečanje pripravljamo v čast in spomin vsem slovenskim zanstvenikom, ki so skozi stoletja veliko prispevali k napredku svetovne znanosti ter pripomogli k napredku vsega človeštva. Vljudno Vas vabimo, da se tudi Vi udeležite druge Konference slovenskih znanstvenikov. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljava.

PROF. DR. LUDVIK TOPLAK, PROF. DR. BORIS PLESKOVIC, REKTOR UNIVERZE MARIBOR PREDSEDNIK SSK

Odlikovanje Alfredu Brežniku

Slovenskemu častnemu konzulu v Avstraliji in atašeju naše olimpijske reprezentance Alfredu Brežniku, častnemu generalnemu konzulu Republike Slovenije v Avstraliji, je predsednik republike Milan Kučan danes na posebni slovesnosti izročil visoko državno odlikovanje Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Brežnik je bil odlikovan za zasluge v dobro Sloveniji, posebej še za njegov prispevek v okviru projekta Slovenija in Sydney 2000 v času olimpijskih iger. V Avstralijo se je izselil pred dobrimi 40-imi leti in ves ta čas aktivno deloval v slovenski skupnosti, v času osamosvajanja Slovenije in kasneje pa je svoje moči pa tudi finančna sredstva ter bogate zveze namenil njenemu uveljavljanju in promociji. Podelitev odlikovanja Alfredu Brežniku je predlagal Olimpijski komite Slovenije, saj je kot ataše naših olimpijske in paraolimpijske reprezentance s svojo požrtvovalnostjo in inventivnostjo odigral nenadomestljivo vlogo pri izpeljavi projekta Slovenija in Sydney 2000. "Alfred Brežnik se je med avstralskimi Slovenci uveljavil kot človek, ki jih je sposoben povezati, kadar gre za skupno stvar, za stvar, ki je v prid slovenstva in slovenske domovine" je v nagovoru odlikovancu med drugim povedal predsednik Kučan.

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE, LJUBLJANA, 22. MAJ 2001

Marija Pomagaj, prosi za nas!

Papež Janez Pavel II. je svoj 76. rojstni dan praznoval v Sloveniji, saj je bil takrat na prvem obisku v naši domovini. Ob peti obletnici tega dogodka so na Brezjah, kjer je papež začel svoj obisk, 20. maja pripravili slovesno praznovanje njegovega 81. rojstnega dne. Somaševanje je vodil apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Edmond Farhat, ki je prav ta dan obhajal tudi svoj rojstni dan. Nuncij je v pridigi povedal, da je papež želel začeti svoj prvi obisk v Sloveniji, pred kakršnim koli uradnim verskim ali civilnim dejanjem, na Brezjah, pri Mater Božji. Papež je takrat po tihi molitvi pred podobo brezjanske Marije v romarsko knjigo zapisal: "Marija Pomagaj, prosi za nas!" Nuncij Farhat je to dejanje pojasnil z besedami, češ, da je dovolj, če materi poveš le nekaj besed in njeno srce razume. Poudaril je, da so se verniki k praznovanju obletnice papeževega obiska zbrali predvsem zato, da bi ponovili tisti stavek, ki ga je izgovoril papež: "Marija Pomagaj, prosi za nas!" ter molili za vse naše bolnike, naše svojce, starše, prijatelje, sorodnike in za naše družine.

T. G.

Novi koroški škof

Slovenci, ki živijo na Avstrijskem Koroškem, so dobili novega škofa. Papež je namreč sredi meseca maja za novega krškega škofa imenoval 48-letnega pomožnega škofa dunajske nadškofije Aloisa Schwarza. Nadomestil bo škofa Egona Kapellaria, ki je prevzel vodstvo graške škofije. Schwarz je 65. škof krške škofije, ki je bila ustanovljena leta 1072 in je danes identična z avstrijsko deželo Koroško. V njej živi 440 tisoč katoličanov. V krški škofiji, ki ima svoj sedež v Celovcu, je 337 župnij; med temi pa je 69 takih, kjer poteka bogoslužje tudi v slovenščini. Koroški rojaki bodo škofa Kapellaria ohranili v lepem spominu. Tudi novi škof je po imenovanju dejal, da bo slovenska narodna skupnost ohranila svoje mesto v krajevni Cerkvi in da se bo naučil govoriti slovensko. Alois Schwarz bo (je) škofijo uradno prevzel 23. junija.

T. G.

Vstop v Evropsko zvezo

Slovenija se že nekaj let pripravlja na vstop v Evropsko zvezo. Kar se tiče sprejemanja zakonodaje po evropskem vzoru, Slovenija dobro napreduje. Drugače je, ko gre za uresničevanje teh zakonov. Težave so pri vračanju po vojni krivicno odvzetega premoženja. Doslej so pravi lastniki dobili nazaj le dobro polovico svojega premoženja. Iz Bruslja, kjer ima Evropska zveza svoj sedež, opozarjajo tudi na to, kako v Sloveniji ravnamo z denarjem. Medtem ko moramo posamezniki vsako leto v davčni napovedi navesti vse podrobnosti, pa državno vodstvo ne daje nikakršnega obračuna o svojem poslovanju. Čeprav si politiki želijo, da bi bili čimprej del Evrope, se malokdo sprašuje, kaj bo takrat z nami. Na to opozarjajo predvsem kulturni krogi. Zato so pred dnevi pripravili pogovor o nerešenih vprašanjih slovenske umetnosti. Na njem je nekdanji minister za kulturo Rudi Šeligo dejal, da je vstop Slovenije v Evropsko zvezo tako usoden korak kot njeno osamosvajanje. Zato moramo ohraniti tisto narodno zavest, ki izhaja iz slovenske umetnosti.

T. G.

Kresnik na Rožniku

Na predvečer praznika Janeza Krstnika, 23. junija, v številnih slovenskih krajih zagorijo kresovi. Tudi na Rožniku v Ljubljani bo gorelo. Kres pa je zadnja leta povezan z nagrado za najboljši slovenski roman. Tokrat se je v ožji izbor za literarno nagrado kresnik uvrstilo pet romanov. To so dela Morje v času mrka Mateta Dolenca, Katarina, pav in jezuit Draga Jančarja, Barva dežja Zdenka Kodriča, Gospod Pepi Jožeta Snoja in Sence v očesu Matjaža Zupančiča.

T. G.

Od sanj do resničnosti

Bliža se deseta obletnica osamosvojitve Slovenije in praznovanja povezana s tem. Letos se je posebej izkazal arhiv Republike Slovenije. Skupaj z ministrstvom za kulturo in mestno občino Ljubljana je pripravil državno arhivsko razstavo z naslovom Od sanj do resničnosti - Razvoj slovenske državnosti. Odprli so jo 24. maja na ljubljanskem gradu. Razdeljena je na štiri dele. Prvi zajema čas od ustoličevanja koroških vojvod na Gosposvetskem polju do razpada Avstroogrske monarhije po prvi svetovni vojni. Med dokumenti, ki predstavljajo to obdobje, je zapis neznanega salzburškega duhovnika iz leta 869 o spreobrnenju Bavarcev in Karantanjcev, zatem Vodnikova pesem Ilirija zveličana iz 1816, v kateri prvič omenja Slovenijo, Spomenica celovškega kaplana Matija Majarja, ki je zahteval popolno enakopravnost slovenskega jezika v šolah in državnih uradih ter več drugih zanimivih dokumentov. Drugi in tretji del razstave sta posvecena kraljevini Jugoslaviji in povojni Jugoslaviji. Četrti del pa predstavlja samostojno Slovenijo in okoliščine nastanka.

T. G.

Bush - Putin

Sredi meseca maja smo zvedeli, da se želita 16. junija popoldne v Sloveniji srečati ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. Njuno prvo srečanje je povezano s prvo evropsko turnejo ameriškega predsednika. Odgovorni diplomati v obeh državah so se za Slovenijo odločili tudi zato, ker je že večkrat pokazala, da zna organizirati tako visoke obiske. Pri tem so omenjali obisk prejšnjega ameriškega predsednika Clintona in kar dva obiska papeža Janeza Pavla II. Sama predsednika pri izbiri kraja nimata kaj dosti zaslug, saj imata težave s poznavanjem zemljepisa. Predsedniški kandidat Bush je pred časom našega predsednika vlade zamenjal za Slovaškega. Ob sedanji napovedi srečanja obeh predsednikov v Sloveniji pa je Putin javno povedal, da se bosta sestala v Bratislavi.

T. G.

Podaj jim roko

Mesec maj je kot pravijo nekateri tudi mesec petja. Medtem ko je naša pevka Nuša Derenda na Danskem dosegla sedmo mesto na evrosongu (tekmovanje za najboljšo evropsko popevko), smo tudi v Sloveniji izbirali najboljšo domačo popevko. Na presenečenje mnogih so poslušalci tokrat izbrali p. Janeza Ferleža, redovniškega duhovnika s Ptuja. Na zaključni oddaji Orion po Orionu je zmagal s pesmijo Podaj jim roko.

T. G.