KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE

Našim slovenskim mučencem

Še danes mi stoji živo pred očmi, čeprav je minilo več kot pol stoletja, tista grozotna doba, ko so drugi narodi veselo proslavljali konec vojne. Pri nas pa se je začel strašni krvavi pokol nedolžnih ljudi. Bili so prevarani, vrnjeni, izmučeni, oklevetani z lažnimi imeni, prestrašeni, obupani, opljuvani, zasramovani, lačni in žejni. Lastni bratje so jih zverinsko pobili in pahnili v grozne jame. Še danes molče vsi vladarji tega sveta, še danes nimajo svojih grobov. Njihova telesa so že zdavnaj strohnela, njihove roke so še danes vklenjene v žice. Mnogi od nas vas ne bomo nikoli pozabili. Oh, vsemogočni Bog, usmili se izgubljenih ovc, ki so te zapustile, ker te ne poznajo, ne priznajo, ki ne verujejo, ki ne upajo in te ne ljubijo, ki tavajo v temi, ki so zaslepljeni od hudobnega Satanovega Duha… Za tiste te prosim, ki so jim zastrupili tudi duše.

ANGELA BIŠČAN, MELBOURNE, VIC.

Počivajte v miru

Mesec maj in junij, pomladansko sonce, toplota, ki prihaja v našo domovino Slovenijo. Narava se prebuja. Cvetje na drevju, rože po poljih in tisti dišeči zrak, ki oživlja in spodbuja vsako bitje. Vse to nam nudi očarljiva pomlad. Kakšne lepote in prijetne občutke človek doživlja v tem času širom domovine, kjer živi naš slovenski rod že stoletja. Spomini pa nam uhajajo nazaj na tisto tragično leto petinštirideseto, ko smo si sami zadali nož v srce in na ta način povzročili neizmerno rano in bolečino, ki nas bo spremljala do konca našega stvarstva. Brat je moril brata, ne eden, na tisoče jih je padlo pod kroglami podivjanih in maščevalnih borcev, ki so trdili, da se borijo za domovino in boljše življenje. Kakšen narod pa smo mi Slovenci in kje smo se naučili takega početja. Saj smo vedno trdili, da smo omikan narod, kulturno na visoki stopnji in krščansko vzgojeni. Letos je preteklo šestinpetdeset let od the tragicnih dogodkov. Brezna, napolnjena s temi žrtvami, posejana širom slovenske zemlje, pricajo za nas. Poleg Kočevskega Roga in Teharij jih lahko naštejemo še mnogo več. Vsi ti nasilno pomorjeni fantje, ki so žrtvovali svoja mlada življenja, počivajo na slovenski zemlji. Bili so pošteni kmečki sinovi, polni življenja in idealov, kakor so jih vzgojili starši in domovina. Vsako leto znova se sprašujemo zakaj? Nekateri so hoteli ta dejanja zatajiti ali pozabiti, drugi si umivajo roke z lažmi. Vedno pa stopa pred nas kruta resnica, grobovi so priče, ki nas opominjajo. 'Tudi mi smo umrli za domovino', so trdili, 'kateri smo zvesto služili in žrtvovali najdražje, kar smo imeli, svoje mlado življenje.' Spodbujajo na: 'ne pozabite na nas!' Govoriti danes o spravi je utopija. Dovolj bo, da se eni skesajo in drugi prizadeti odpuščajo. Vse drugo je stvar zgodovine, ki bo končno zapisala tako, kakor se je resnično zgodilo. Opomin pa naj velja našemu mlademu rodu Slovencev, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. Končno, tišina gozdov, mlade posajene smreke, ki so priča in varuhi the krajev in zeleni topli mah, prijetna odeja, ki pokriva skupne grobove the mladih nepozabnih junakov. Domovina vam bo morala dati častno mesto, ki vam pripada. Počivajte v miru.

SREČKO BARAGA, MELBOURNE, VIC.

Angleščina v Mislih

V nekaj zadnjih številkah Misli berem o takšnih in drugačnih željah po angleški strani v vaši reviji. Čudi me, da se naša druga in tretja generacija ne odzivata pri uredništvih tistih slovenskih glasil, ki ŽE IMAJO ANGLEŠKO STRAN! To je SLOVENIA NEWSLETTER, glasilo društva v Južni Avstraliji in seveda priloga v Glasu Slovenije THE VOICE OF SLOVENIA, ki izhaja zdaj že drugo leto, da ne omenjam angleških strani nekaj let nazaj, ko smo vabili 'mladino' in ji ponudili angleške strani, ki so zaživele za nekaj mesecev, potem pa je vse utihnilo. Tudi po ukinitvi Australian Slovenia Review smo ponudili temu uredništvu, da jim nudimo angleške strani, pa tega predloga niso sprejeli. Zanimivo, kako se Slovenci radi drobimo in ne združujemo! Glas Slovenije je v osmih letih izhajanja dokazal, da je spoštovan medij, kar je razvidno tudi iz pisem bralcev, ne samo iz Avstralije, ampak tudi iz vsega sveta. Ali starši svoji drugi in tretji generaciji sploh pokažejo Glas Slovenije oziroma The Voice of Slovenia? In ali 'mladi' sploh poznajo ta časopis in vedo kaj o njem? Kje manjka komunikacije? Z naše strani smo naredili vse, kar je bilo možno. Morda bi lahko tudi uredništvo Misli kaj ukrenilo v tej smeri, da bi se še bolj povezovali in sodelovali kot doslej - v primeru angleške priloge. Mi ponujamo našo roko... Misli in Glas Slovenije nikoli nista bila tekmeca, ampak sta se vedno dopolnjevala in si pomagala, če je bilo treba. Kličemo pa tudi 'mlade', naj se nam oglasijo; vsaj s kakšnim mnenjem: Nas poznajo? Nas berejo? Če ne, zakaj ne? Bi dopisovali v angleško stran? Če ne, zakaj ne?

Lep pozdrav STANKA GREGORIČ, UREDNICA GLASA SLOVENIJE, SYDNEY, NSW

Časi prihajajo, ko se vedno več naših rojakov poslavlja iz naše sredine. Misli morajo živeti iz roda v rod, četudi v angleškem jeziku. Lahko je nekaj izgubiti, zelo težko pa pridobiti. Prav zato se strinjam, da že zdaj začnete objavljati tudi v angleškem jeziku, da bodo tudi naši trije otroci nekaj prebrali. Slovenščino obvladajo kar dobro, s pisano besedo pa imajo probleme. Lepo pozdravljeni!

ALBIN IN ZORA GEC, MELBOURNE, VIC.

Neusahljivi studenec

Moja mama je moje življenje. Ona je tista, ki mi je dala življenje. Pazila me je, ljubila, mi prala, dala jesti, me učila, kaj je prav in kaj ni. Brez nje mene ne bi bilo tukaj. Mama me je dostikrat poklicala od igre. Treba je bilo brisati prah, pospraviti po sobah, ji pomagati z bratcem in sestro. Mislila sem si: Zakaj mama ne pusti, da se igram? To bi bilo bolj luštno. Nisem razumela. Mama je bila tista, ki mi je počasi povedala in pokazala. S svojim zgledom je pokazala veliko stvari; delala je samo za nas, za družino. Kadar smo prišli domov lačni, je imela večerjo že skuhano. Ko smo prišli domov z vročega sonca, je imela v kadi pripravljeno mlačno vodo. Umazano perilo sem dala v košaro; ko sem prišla iz šole domov, pa je bilo že vse oprano in spravljeno v omari. In še veliko drugih stvari. Poročila sem se in zdaj skrbim za našo hišo. Veliko reči nisem znala in se nisem znašla, ker je mama doma vse sama naredila. Na primer - kaj na naredim, kadar pride moževa mama na obisk? Kako naj pospravim? Kaj naj skuham? Kako naj postrežem? Takrat sem ugotovila, da me mama ni zadostikrat poklicala z igrišča, da bi kaj pospravila ali skuhala. Verjetno me je prevečkrat pustila, da se igram, in je naredila vse sama. Hotela mi je podariti lepša otroška leta, kot jih je imela sama. Vsak dan sem hvaležna, da imam mamo, ki ni samo mama, ampak tudi najboljša prijateljica. Jaz sem zrasla in najina ljubezen tudi raste in je vsak dan bolj globoka, bolj mocna. Mati je kot večni studenec ljubezni, ki nikoli ne usahne.

LIDIJA BRATINA, MELBOURNE, VIC.

Slovenska genealoška (rodoslovna) mednarodna zveza

The Slovenian Genealogy Society International (SGSI) je samopomočniška, neprofitna zveza, sestavljena izključno iz prostovoljcev, ki jih zanima družinska zgodovina. Zveza ne opravlja raziskav za posameznike, ampak jim pomaga z naslovi arhivov in nasveti, kako se lotiti raziskovanja. Avstralsko poglavje (The Australian Chapter) je bilo ustanovljeno januarja letos. Veseli bomo vsakega, ki se bo pridružil naši skupini. Za več informacij stopite v stik s Heleno Oppelli na telefonski številki 9435 8691 po osmi uri zvečer ali po elektronski pošti: fergeusw@bigpond.com. Prva Slovenska genealoška konferenca in seminar z naslovom Premostiti naše svetove (Bridging Our Worlds) bo od 8. - 14. septembra 2001 v Grand hotelu Union v Ljubljani in vsi ste dobrodošli. Za organizacijo potovanja lahko pokličete Donvale Travel (03 9842 5666). Cena konference vsebuje: serijo predavanj in prezentacij o iskanju prednikov in svojega rodovnika v Sloveniji, registracijo in vstopnino, dnevne aktivnosti, prvorazredno nastanitev s samopostrežnim zajtrkom v hotelu Union v centru mesta, prevoz z letališča in nazaj, praznični banket in vodeni ogled ljubljanskih znamenitosti.

HELENA OPPELLI, MELBOURNE, VIC.

Umetnost idrijskih cipk

V Imigracijskem muzeju Viktorije sva v tednu upokojencev (Senior Citizens Week) s Sandro Brne pokazali, kako se delajo čipke. Bilo je uspešno, ljudje so z velikim zanimanjem gledali, pa ne samo čipke, tudi slovenske noše se niso mogli nagledati. Posebno so občudovali kapo. Lahko smo ponosni na naše lepe noše. Lepo se zahvalim Vidi Vojvoda in p. Metodu v Kewju, da smo si lahko sposodili noše. Lepo bi bilo, da bi se kakšna mlada naučila klekljati. Kjer koli predstavim čipke, mi avstralske ženske rečejo, da upajo, da to čudovito znanje prenašam na prihodnje rodove. Lepe pozdrave

MARIJA URŠIČ, MELBOURNE, VIC.

Iz časopisa Brimbank Messenger (7. november 2000) pa povzemamo clanek Sharne Nunan o Mariji Uršič: Gospo Marijo Uršič je kljekljati naučila mama, ko je bila stara osem let in so živeli v Sloveniji. "Čipke sem začela delati pri osmih letih zato, ker smo potrebovali denar," je povedala. Izdelovanje čipk izvira iz Idrije, starega slovenskega rudarskega kraja, kjer so kopali živo srebro. Gospa Uršičeva se je rodila v Počah blizu Idrije. Idrijske ženske so delale kot čistilke v 500 let starem rudniku živega srebra, ko pa so zaradi tehnološkega razvoja v 17. stoletju postale nepotrebne, so začele izdelovati čipke. Danes gospa Marija Uršič ne prodaja čipk - to je njen hobi in svoje izdelke podarja kot darila. Zadnje leto je učila tehnike izdelovanja čipk ženo svojega vnuka, Sandro Brne, ki bi rada obdržala družinsko tradicijo. "Zelo vesela sem, da se uči, to je zelo pomembno," pravi gospa Uršičeva, ki v delanju čipk porabi tudi do 12 ur dnevno.

Pokojni

Sporočam vam, da je umrl FERDINAND (NANDI) VODNIK. Rojen je bil v Celju leta 1939. V Melbourne je prišel leta 1974 iz Nemčije. Leta 1979 pa je šel v Laidley, Qld., in tam živel do zdaj. Umrl je 25. aprila 2001, odpovedalo mu je srce. Tukaj zapušča ženo, hčerko, sina in vnuka, v Mount Pritchardu strica Vladota Vodnika z družino, v Yarrawongi pa sestrično Lidijo. V Celju zapušča še tri sestre in brata. Nandi je bil dober mož, oče, stari ata in prijatelj, kar se je videlo na pogrebu. Zdaj počiva v Laidleyju. Naj mu bo lahka avstralska zemlja.

Lep pozdrav JURIJ BOGDAN, YARRAWONGA, VIC.

Krst

Nov krst oznanjam - Eliza Grace Žagar, hčerka Marjana in Kathy Žagar, je bila krščena 1. 4. 01 v Pearce, Canberra, v cerkvi Sacred Heart. Botra sta bila Marko Žagar in Virginia McKenzie.

CILKA ZAGAR- STARA MAMA, LIGHTNING RIDGE, NSW

Zahvala

Radi bi se zahvalili vsem, ki so spremljali brata Vilibalda Tehovnika na zadnji poti. Iskrena hvala p. Valerijanu za obiske v bolnici in za udeležbo pri sveti maši v Bowralu, Andreju in vsem pevcem za lepo petje, za cvetje in sožalja. Žalujoči: žena Lizilota, brat Franc, sestre Milka, Ivanka, Albina z družinami. Lepa hvala, Bog plačaj vsem.

Zahvala

Ob prerani izgubi mojega dragega moža Jožeta Oblaka, ki je umrl 27. 4. 2001, se iskreno zahvaljujem vsem znancem in prijateljem za ustno in pismeno izraženo sožalje, za udeležbo pri rožnem vencu in pogrebni maši in za darila za misijone namesto cvetja. Posebno se zahvaljujem p. Metodu za obisk v bolnici in lepo opravljeni pogreb, in družinama Krnjak in Vrisk za vso njihovo pomoč v težkih dnevih žalosti. Vsem dobrim ljudem moja iskrena zahvala in Bog naj vam stotero povrne.

Žalujoča žena Milka Oblak

Oglas

Upokojeni Slovenec želim spoznati Slovenko staro od 55 do 60 let z dobrim in čistim srcem, ki bi mi lahko nudila še nekaj lepih harmoničnih let skupnega življenja. Zainteresirana naj prosim piše na uredništvo Misli pod šifro 'Svoji k svojim'. In priloži sliko, ki bo vrnjena.

Noelli - hčerki Romane Zorzut Favier

• V nedeljo žalostno novico sem slišala,
• hčerka Romane Favier Zorzut je za vedno zaspala.
• Oh, kako je hudo, kadar se jemlje od hčere slovo.
• Z globokim sožaljem Vam podajam roke,
• z željo, da bodo srčne bolečine olajšane.
• Čas celi rane, ozdravil bo tudi Vaše srce,
• saj nad zvezdami se snidemo še. Mama,
• oče, moje telo se bo v prah zdrobilo,
• duša odletela v pravično, lepšo domovino.
• Nad zvezdami mi bodo ptički peli,
• sončni žarki vsak dan greli.
• Mami in očetu naj svetla luna v srce sije,
• lajša tudi otrokom nepopisne bolečine.
• Moja duša leta še povsod okrog,
• dokler mene poklice v svoje kraljestvo Bog.
• Zbogom, zbogom vsi ostali, prosim,
• dajte tolažbo otrokom, očetu in mami.
• Iz solzne doline pelje pot v nebeški raj,
• od tam ne pride nihce več nazaj.

Na dan pogreba, 21. 5. 2001 MARCELA BOLE, MELBOURNE, VIC.

Nonet Certus

Vse kar lepega in iskrenega premoreta misel in srce, vam prinašamo iz naše ljube domovine Slovenije, iz tega prekrasnega raja pod Triglavom, kot radi rečemo. Neizmerno smo srečni, da se nam je izpolnila velika želja, da smo lahko prišli k vam, ki ste najdlje od domovine. Velikokrat smo gostovali med Slovenci po Evropi in tako vedno občutili, kaj pomeni domača pesem na tujem. K vam prihajamo še s posebnim navdihom na povabilo slovenskih frančiškanov, ki že 50 let duhovno oskrbujejo vas, spoštovani rojaki, ki vam je Avstralija druga domovina. Zato naj naša pesem zadoni mogočno, da bi se dotaknila slehernega in mu za trenutek pričarala toplino rodnega ognjišča. Slovenci smo majhen in ponosen narod, zato bodimo povezani, ne glede kje po svetu smo. S poštenjem in dostojanstvom lastne pokončnosti bodimo prepoznavni, zato naj nas krepi zaupanje v Boga, bližnjega in vse, ki dobro mislimo. Slovenska pesem naj nas pri tem spremlja in nas spominja, da smo nje sinovi in hčere. Dragi rojaki, hvala, da smo lahko med vami, hvala za vse, kar nam je čast z vami doživeti. Posebno hvala slovenskim frančiškanom, da so nas povabili in iskreno želimo, da bi bilo njihovo poslanstvo še naprej tako goreče, kajti to je garancija, da med vami ne bo nikoli utihnila slovenska pesem, beseda in molitev. Ob poslušanju vam želimo obilo užitka z željo, da nas pesem poveže kot brate in sestre naše skupne - slovenske matere. Naj vas Bog živi! Nonet Certus je bil ustanovljen oktobra leta 1980. Še danes je praktično v isti zasedbi. Program noneta je obširen in visoka umetniška moč umetniškega vodje gospoda Francija Divjaka je nonet pripeljala na visok nivo. Vsi pevci izhajamo iz Maribora, oziroma njegove okolice; nekateri imajo za seboj že prek 40 let zborovskega petja. Veliko prepevamo in tako smo imeli v 20 letih prek tisoč nastopov in pevskih vaj. Smo popolni amaterji in to delamo iz resničnega veselja. Smo skupina, ki trenutno v Mariboru največ nastopa. Velikokrat pojemo po cerkvah in ob raznih priložnostih in slovesnostih, tako v Mariboru kot drugje po Sloveniji. Veliko smo gostovali po Evropi. Posebno odmeven je bil naš jubilejni koncert ob 20. Obletnici, ki ga je posnel Radio Maribor. V posebno čast si štejemo, da je gostovanje v Avstraliji naš 'življenjski' projekt, zato si iskreno želimo, da bi uživali ob poslušanju.

NONET CERTUS NA GOSTOVANJU PO AVSTRALIJI

Slovesno praznovanje 10. obletnice dneva državnosti

Slovenska skupnost v Melbournu bo tudi letos praznovala obletnico samostojne Republike Slovenije. Letošnje praznovanje bo še posebej slovesno, saj praznujemo že 10. obletnico od tistega kritičnega časa, ko se je odločala usoda naše domovine, ko smo tudi Slovenci v Avstraliji zaskrbljeni in z zadržanim dihom bili skupaj z našo domovino v njenih 'porodnih bolečinah'. Na naš doprinos k temu dogodku smo upravičeno ponosni, zato obletnico rojstva samostojne Slovenije SNS VIC zvesto praznuje vsako leto. Slovenski narodni svet Viktorije ASK organizira letošnje slovesno praznovanje v soboto, 30. junija 2001, v Prahran Town Hallu, Melbourne (corner of Chapel & Graville St), z začetkom ob 7. uri zvecer. V nedeljo, 1. julija, po deseti maši pa bo slovesno dviganje slovenske zastave in srečanje v dvorani Verskega in kulturnega središča Kew s kulturnim programom. Posebnost dvorane v Prahran Town Hallu je poleg ugodnega centralnega dostopa za vse rojake tudi v tem, da so se slovenski rojaki v Melbournu pred več kot 40 leti ravno tukaj prvic srečali in se organizirali za gradnjo slovenskih objektov. Slovesnosti se bodo poleg vikorijskih rojakov udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij, slovenske in naših sosednjih veleposlaništev ter posamezniki, ki so nam v tistem kritičnem zgodovinskem času pred desetimi leti nudili veliko moralno podporo. Svetovni slovenski kongres bo zastopal mag. Anton Levstek iz Dunaja iz Slovenske hiše KOROTAN, ki je tudi predsednik Avstrijske slovenske konference SSK. Mag. Levstek se posebno želi srečati s slovenskimi slikarji v Avstraliji. Slovenska hiša Korotan na Dunaju razstavlja umetniške slike slovenskih slikarjev po svetu, zato naprošamo naše umetnike po vsej Avstraliji, da se javijo Jožici Gerden na telefonsko številko 03 5023 7325, Cvetku Faležu na 02 6291 8426 ali Ivu Leberju na 03 9589 6094, da lahko predhodno organiziramo srečanje slikarjev z mag. Antonom Levstekom. Bogat kulturni program in zabava je zagotovljena. Kulturni program bo popestril oktet Deseti brat iz Slovenije. Za odlično plesno glasbo pa bo poskrbela naša mladina - Alpine Coctail skupaj s kvartetom Veseljaki iz Slovenije. Vstopnina skupaj s prigrizkom je $ 20.-, za rezervacije poklicite: Valentin Lenko 9795-9510, Ana Maria Cek 9850-8615, Betti Belec 9467-2738 ali Anica Markič 9876-3023 ali 9870-5983. Vse naše rojake vljudno vabimo, da se praznovanja 10. obletnice RS udeležijo.

SNS VIC