KRST
JACOB RILEY BEDRAC, roj. 7. 10. 2000 v Banduri, sin Stanka Bedrača in
Donne, rojene Smith, je bil krščen v naši cerkvi 20. maja 2001. Botri
so bili Kim in Hinko Bedrač ter Sandra in Max Smith. Staršem čestitamo
in jim želimo božjega blagoslova pri vzgoji otrok.
POGREBI
JOŽE OBLAK je umrl 27. aprila 2001 v Monash Medical Centre, Clayton,
Vic. Rojen je bil 25. septembra 1929 v Reki pri Cerknem. V Italiji živi
še sestra Helena, dva brata in sestra sta umrla (en v italijanski vojski,
drugi v Logatcu, sestra pa v koncentracijskem taborišču v Nemčiji, tik
pred koncem vojne 1945). Komaj pet let je bil star, ko mu je umrla mama,
sedem pa, ko je umrl oče. Moral je iti za pastirja, da se je preživljal
in kasneje za hlapca v sosednji vasi, kjer se je spoznal z Milko Frelih
in se z njo poročil v Ljubljani pri sv. Jakobu, 8. februarja 1964. Kmalu
po poroki je šel v Avstrijo najprej Jože, za njim pa še žena. Tam sta
ostala tri leta, potem pa sta se leta 1969 preselila v Avstralijo, v Melbourne.
Letela sta z avionom iz Dunaja. Polet je s postanki trajal štiri dni.
Štiri leta in štiri mesece sta živela pri Ani Mrčun, potem pa sta si kupila
hišo v Glen Waverleyju. Otrok nista imela. Jože je bil bolan zadnja štiri
leta. Letos na veliki petek je prišel v bolnico. Rožni venec in pogrebna
sv. maša zanj sta bila v naši cerkvi, potem je bil upepeljen v krematoriju
Springvale in bo pokopan v Sloveniji.
SLAVKO ŽERDONER je umrl 17. maja 2001 v Domu matere Romane. Rojen je
bil 12. avgusta 1920 v Ljubljani. Iz Slovenije je šel aprila leta 1945
v Italijo, v kamp, kjer je delal kot računovodja. Leta 1949 se je v Italiji
poročil z Elizabeto Jurkovič. Isto leto sta šla v Avstralijo, vendar sta
se nekaj let po prihodu razšla. Leta 1963 se je poročil z Marie Keigtley
iz Queenslada, ki je umrla pred devetimi leti. Ločeno sta živela že od
sredine osemdesetih let. Otrok Slavko ni imel, prav tako ne bratov in
sester. Preden ga je pred tremi leti (januarja leta 1998)zadela kap, je
živel v Hawthornu, potem pa v Domu matere Romane. Po kapi ni mogel več
govoriti, prej pa je govoril sedem jezikov. V prvih letih po prihodu v
Avstralijo je bil zelo aktiven na slovenskem društvu, v odboru in pri
glasilu Vestnik. Zaposlen je bil pri različnih podjetjih, zadnjih dvajset
let do upokojitve pa je delal kot designing inženir za kemično tovarno.
NOELLA FAVIER TRICKY je umrla 17. maja 2001 v Caritas Christi hospicu
v Kewju. Rojena je bila 22. novembra 1961 v Melbournu. Po poklicu je bila
medicinska sestra, študirala pa je tudi umetnost: klavir, kitaro, petje,
kiparstvo. Oravila je še triletni študij 'Community development'. V Belgravu
je s prijatelji ustanovila kulturni center in vanj vložila veliko prostovoljnih
ur dela. Poročila se je leta 1986 z Ianom Trickyjem. Otroka Lachlan in
Dylan sta stara petnajst in trinajst let. Pred enim letom je zbolela za
rakom na grlu, ki ji je počasi použil telesne moči, duhovno pa je bila
močna in sveža vse do zadnjega. Poleg otrok in moža jo bodo pogrešali
starši Romana in Frank Zorzut Favier, štiri leta starejša sestra Mariza
in številni prijatelji. Pogrebne molitve so bile v naši cerkvi, potem
pa je bila kremirana. Del pepepla bo posut po hribih okrog Belgrava, kjer
je živela, del pa bo pokopan na domačem vrtu staršev v Brightu, Vic.
MATERINSKI DAN
Po ameriškem vzoru tudi v Avstraliji praznujemo materinski dan na drugo
nedeljo v maju. V Sloveniji praznujejo materinski dan na Gospodovo oznanjenje,
25. marca. Ameriško-avstralski vzorec sega v leto 1908, ko so materinski
dan začeli praznovati v cerkvah v Filadelfiji, za kar se je še posebej
zavzela gospodična Anna Jarvis, ki je hotela najprej počastiti predvsem
svojo mamo. Zgledovanje po cerkvah v Filadelfiji in prizadevanje gospodicne
Jarvis je pripomoglo, da je leta 1914 predsednik Woodrow Wilson materinski
dan sprejel kot državni praznik. V Kewju materinski dan po tradiciji praznujemo
na prvo nedeljo v maju. Letos so ga spet prisrčno pripravili otroci Slomškove
šole skupaj z učiteljicami in odborom staršev.
BOGOSLUŽJE ZA OTROKE
V nedeljo, 20. maja, je bilo v Slomškovi šoli prvič posebno bogoslužje
za otroke. Božjo besedo so poslušali in bili ob njej tudi ustvarjalni
na njim primeren način in seveda v angleščini. V cerkev so se vrnili pri
darovanju. Naslednjič bo takšno bogoslužje v nedeljo, 24. junija, pri
deseti maši. Starši in stari starši, pripeljite otroke in vnuke!
NONET CERTUS
Pevski zbor devetih mož iz Maribora je bil med nami od 23. do 30. maja.
Dobrodošlico z večerjo jim je pripravilo Društvo sv. Eme (prišli so iz
Sydneya z vlakom). V četrtek so peli skozi vso sv. mašo zvečer, v petek
na Planici, v soboto so nekaj pesmi zapeli na društvu v Elthamu, kjer
je bil letni balinarski ples. V nedeljo so peli že pri osmi sv. maši,
pri slovesni deseti in po maši v dvorani, popoldne pa še na društvu v
St. Albansu. V ponedeljek so nekaj pesmi zapeli tudi v Domu matere Romane.
Proti večeru so se napotili proti Geelongu, kjer so imeli sprejem pri
mestnem županu, Slovencu Srečku Kontelju. Oglasili so se tudi na slovenskem
društvu. Z nonetom smo bili vsi zelo zadovoljni. Nastopili so večkrat,
kot smo najprej načrtovali, kar je bila predvsem njihova pripravljenost.
Povedali so, da so v Avstraliji zato, da bi našim ljudem dali svojo pesem
in ne zaradi turizma. Zbor se je izkazal kot discipliniran, hvaležen in
skromen. Bog povrni Domu matere Romane in zaupnikom za kombi, Luciji Srnec,
ki je skupino prevažala in možu Štefanu, ki jih je spremljal, Saši Ceferin
za turistično vodstvo, Francki Anžin, ki jim je kuhala ter seveda Društvu
sv. Eme, ki je tudi skrbelo za gostoljubje: že ob prihodu, v nedeljo in
sredo, pred odhodom v Adelajdo.
PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI
bomo na slovesen način - s štirimi oltarji, ki jih bodo pripravila štiri
slovenska društva v Melbournu - proslavili v nedeljo, 17. junija. Ob devetih
zjutraj bo procesija, sledila pa bo slovesna sv. maša ob desetih. Ta dan
bo osma maša odpadla. Po maši ste vabljeni na družinsko kosilo, saj bo
to tretja nedelja v mesecu.
PRAZNIK ZAVETNIKOV CERKVE
- V nedeljo, 1. julija, bomo s slovesno sv. mašo počastili in naše versko
središce priporočili zavetnikoma cerkve, svetima bratoma Cirilu in Metodu.
Po maši pa bo pobudo prevzel Slovenski narodni svet, ki organizira praznovanje
ob deseti obletnici slovenske državnosti. Proslava se bo začela po maši
z dviganjem zastave pred Domom matere Romane, nadaljevala pa v dvorani
pod cerkvijo. Za božji blagoslov stari domovini bomo prosili tudi pri
sv. maši. p. Metod
p. Metod
|