Vesel sem, da lahko tokrat zapišem enkrat več krstov kot pogrebov.
KRSTA OLIVIA JANE KASTELIC, roj. 5. 7. 2000, Hampton, Melbourne, hči
Johna Kastelica in Christiane, rojene Asche, je bila krščena v naši cerkvi
21. aprila 2001. Botra sta bila Vilim in Irene Kinkela. NIKOLAS ANTON
BRIŠEVAC, Laylor, Vic., sin Nikola Briševca in Helene Antonije, rojene
Vučko, je bil kršcen v naši cerkvi 22. aprila 2001. Krstni boter je bil
Robert Mertnik.
POGREB ALBINA OBLAK, ROJ. ČADEŽ, je umrla v Domu matere Romane 8. aprila
letos. Rojena je bila 30. januarja 1914 v Gorenji vasi. Leta 1948 se je
poroččila z Vinkom Oblakom iz Žirovskega vrha. Leta 1949 sta z možem prišla
v Avstralijo, v Suneshine, Melbourne, kjer sta najprej živela v bungalovu.
Kasneje sta si zgradila hišo. Albina je dolga leta delala v menzi Spedling.
Otrok nista imela. Mož Vinko je umrl že leta 1985. Potem ko jo je doma
zadela možganska kap in je bila dlje časa v bolnici, zaradi posledic pa
ni mogla govoriti, jo je maja leta 1997 sprejel Dom matere Romane. Zapušča
nečakinjo Frances Butinar ter rojake in znance, posebno iz Suneshina.
Pogrebna sv. maša je bila iz cerkve v Suneshine na pokopališče v Altoni,
kjer je pokopana poleg moža.
SLOMŠKOVA ŠOLA je odprla vrata v novo šolsko leto v nedeljo, 25. marca.
Zaenkrat se slovenskega dopolnilnega pouka udeležuje sedemnajst otork,
še vedno pa so dobrodošli novi učenci. Še naprej je aktiven odbor staršev,
ki med drugim preučuje možnosti za otroško igrišce zadaj za staro kapelo.
V nedeljo, 6. maja, bo v organizaciji šole in odbora staršev proslava
ob materinskem dnevu. Učiteljica je Veronika Smrdel, pomagata pa ji Maria
Stathopolous in John Golja. Predsednica odbora staršev je še naprej Veronika
Gregorič. V nedeljo, 20. maja, bo med deseto sv. mašo prvič posebno bogoslužje
(v šoli) za otroke, ki ga poznajo tudi v avstralskih cerkvah. Šoli in
staršem želimo božjega blagoslova pri njihovem delu. V versko središče
prinašajo mladostno svežino.
SLEPI PIANIST Peter Breen iz Melbourna je bil s svojo ženo med nami v
nedeljo, 1. aprila, po deseti maši. Zaigral in zapel nam je nekaj skladb
in spregovoril o svojem življenju in o organizaciji Christian Blind Mission
International. Prostovoljni prispevki, ki smo jih zbrali pri vratih ($180),
so bili namenjeni njemu oziroma organizaciji, ki ji posveča veliko svojih
moči.
VELIKI TEDEN Začel se je v soboto pred cvetno nedeljo s čiščenjem okolice
cerkve in Baragovega doma in nadaljeval z izdelovanjem butaric. Obe dejavnosti
sta bili lepo obiskani. Tako na cvetno nedeljo kot na velikonočno vigilijo
in veliko noč smo imeli blagoslov lepega vremena, tako da smo lahko imeli
glavne sv. maše zunaj na prostem, pred lurško votlino. Bog povrni vsem,
ki ste na različne načine pripomogli, da je bilo naše praznovanje pestro
in doživeto! Od 1.300 razposlanih velikonočnih pisem smo doslej dobili
nazaj 326 ovojnic z velikonočnim darom, skupaj $6,809. Bog povrni vsem
darovalcem! Za butarice smo dobili $488, za velikonočni srečolov pa $615.
Izkupiček bo Društvo sv. Eme namenilo nabavi novih prtov v dvorani. Letos
sem pred veliko nočjo prvič pomagal pri spovedovanju Hrvatom, ki niso
tako podlegli razvadi skupnih odvez kot Slovenci. Štirje duhovniki smo
pri Hrvatih tri večere spovedovali po štiri ure, medtem ko je bilo pri
nas pol ure pred mašami in obredi več kot dovolj za tiste, ki so želeli
opraviti velikonočno spoved. Priložnost za spoved je bila tudi v Springvalu,
North Altoni, Geelongu, St. Albansu, Morwellu in Wodongi.
MARIJIN MESEC MAJ V torek, 1. maja, na praznik sv. Jožefa Delavca, smo
prebrali šmarnice pri deseti maši, spomnili pa smo se tudi druge obletnice
molitvene skupine, ki je takrat ponovno zaživela. Na prvo nedeljo v maju
bomo zapeli litanije Matere Božje, sicer pa bomo brali šmarnice ob petkih
pri maši ob 18.30 in ob nedeljah pri mašah. Vabljeni ste, da v maju tudi
doma kaj lepega preberete!
NONET CERTUS IZ MARIBORA Pevska skupina devetih mož iz Maribora nas bo
obiskala konec maja. V nedeljo, 27. maja, bodo nastopili v verskem središcu
pri maši in po njej, še isto popoldne ob dveh pa na društvu v St. Albansu.
V petek, 25. maja, bodo nastopili na društvu Planica. En teden prej bo
skupina v Sydneyju, teden dni kasneje pa v Adelajdi. Podrobnosti si preberite
pri tamkajšnjih rubrikah.
PETDESETA OBLETNICA FRANČIŠKANOV Letos bomo praznovali petdeseto obletnico
slovenskih frančiškanov v Avstraliji. Z njihovim prihodom se je kmalu
začela oblikovati slovenska skupnost. Slovence so patri že od začetka
povezovali z obiski, listom Misli, slovenskim bogoslužjem in še marsičem.
Maja meseca pred petdesetimi leti sta v Sydney prišla p. Beno Korbič in
p. Klavdij Okorn. Na ta dogodek se bomo v Melbournu spomnili z majhnim
programom pred kosilom na tretjo nedeljo, 20. maja. Od takrat naprej bomo
pri nedeljskih sv. mašah molili posebno molitev kot pripravo na praznovanje
petdesete obletnice. Enako molitev bodo molili tudi v Sydneyju in Adelajdi,
vabljeni pa ste jo moliti tudi doma. Slovesno praznovanje bomo imeli v
Melbournu konec avgusta, ko nas bosta obiskala mariborski škof monsinjor
dr. Franc Kramberger in provincial slovenske frančiškanske province p.
Stane Zore. Podroben program praznovanja boste boste lahko prebrali v
naslednji številki Misli. Milena Brgoč, Anica Markič in Dragica Gomizel
pripravljajo razstavo fotografij in člankov iz Misli o verskem središcu
v Kewju, nekaj bo tudi iz Sydneyja in Adelajde. Pomagata tudi Ivan Lapuh
in Lucija Srnec. Draga Gelt pripravlja kroniko o patrih, ki jo bomo izdali
ob tem jubileju in je del širšega projekta, Kronika Slovencev v Avstraliji,
ki jo bosta v naslednjih letih predvidoma naredili skupaj z Veroniko Ferfolja.
Pri kroniki sodeluje tudi Tone Gorjup. Rosemary Saražin končuje s pregledom
in fotokopiranjem vseh člankov, ki se nanašajo na posamezne patre in s
tem pomaga pri pripravi kronike. Naj ob urejevanju gradiva omenim tudi
Angelo Videc, ki je sortirala okrog petsto avdio kaset, od katerih je
približno sto povezanih s slovenskimi oddajami na 3EA in 3ZZZ.
MOLITEV ZA PRIPRAVO NA PRAZNOVANJE PETDESETE OBLETNICE Molimo. Bog naš
Oče, v času obiska slovenskega škofa in frančiškanskega provinciala, nam
v obilni meri podeli Svetega Duha, da bomo prisluhnili Kristusu, sprejeli
njegov dar odrešenja in svoje življenje prenovili po njuni besedi. Čas
njunega obiska naj nas v Kristusu zbliža med seboj, da bomo postali živa
Cerkev za rešitev sveta. Naj nas ta obisk, čas tvojega obiskanja, poveže
v eno družino Božjih otrok. Posebno naj tvojo in našo bližino čutijo bolni,
ostareli, zapuščeni in na različne načine stiskani. Pomagaj nam, da bomo
v tem času bolj pozorni drug na drugega, da bomo našli poguma in moči,
da bomo potrebnim pomagali in daj tistim, ki so pomoči potrebni, da jo
bodo sprejeli. Naj poživimo zavest, da smo vsi soodgovorni drug za drugega,
saj si ti naš skupni Oče. Božja Mati Marija, Srednica vseh milosti, izprosi
naši mladini stanovitno vero. Mnogi so se oddaljili od tebe in Tvojega
Sina. Zanje te še posebej prosimo. Spremljaj jih na vseh poteh in jih
varuj hudega. Pomagaj jim odkrivati lepoto vere in krščanskega življenja,
ki jo je razodel tvoj Sin Jezus Kristus in smo jo prejeli od naših staršev
in duhovnikov ter ohranjali živo tudi v težavnih okoliščinah tujine. Gospod,
pomagaj nam, da bomo v moči Svetega Duha na novo odkrili pomen nedeljske
svete maše in drugih zakramentov, posebno svete spovedi; da bomo stopili
na pota nove evangelizacije in v luči vere preživljali naš čas bivanja
na zemlji, potem pa se nekoč veseli sešli pri tebi skupaj s pokojnimi
patri, sestrami in dobrotniki. Amen.
p. Metod
|