MESEC NOVEMBER nas klice k spominu in molitvi za naše pokojne. Že zadnjo
nedeljo v oktobru smo se zbrali k sveti maši v dvorani kluba Planica ter
nato na pokopališcu Springvalle, kjer smo pod hrastom molili, nato pa
z njegovim listjem zajemali blagoslovljeno vodo, s katero ste nato pokropili
grobove. Prvo nedeljo v novembru smo se zbrali na slovenskem delu pokopališca
Keilor, kjer smo sredi dneva v izredno toplem, soncnem dnevu molili za
naše pokojne. S cvetlico, pomoceno v blagoslovljeno vodo pa ste potem
tisti, ki imate tam grobove svojih dragih, blagoslovili njihovo zadnje
domovališce. V poznem popoldnevu so bile molitve ob znamenju na slovenskem
hribcku na Elthamu, v nedeljo, 11. novembra, pa zaradi dežja kar v dvorani
društva Ivan Cankar v Geelongu - sicer bi se zbrali pri spomeniku Triglav,
ki so ga prav lepo okrasili. V nedeljo, 25. novembra, se bomo zbrali ob
šestih zvecer na pokopališcu v Wodongi, ob sedmih pa v cerkvi Srca Jezusovega
za sveto daritev. Vesel in hvaležen sem vam vsem, ki lepo skrbite za grobove
vaših dragih rajnih, molite zanje in darujete za svete maše za blagor
njihovih duš. Tako ostajamo povezani vsi - mrtvi in mi živi v skrivnostnem
obcestvu vere in ljubezni. Bogu hvala za to milost!
V cetrtek, 1. novembra 2001, na praznik vseh svetih, sem skupaj z misijonarko
Marijo Anžic OBISKAL MELBOURNSKEGA NADŠKOFA msgr. Denisa Harta. Pred štirimi
leti je bil generalni vikar. Takrat sem mu po smrti p. Bazilija predstavil
novega dušnega pastirja p. Metoda. Sedaj je dr. Hart postal nadškof, jaz
pa drugi Bazilijev naslednik. Pater Metod je imel navado reci: "Cudno
se ta svet vrti." Ob obujanju spominov smo seveda spregovorili tudi o
sedanjosti in nacrtih. Gospod nadškof je sprejel naše povabilo, da bo
na prvo soboto v juliju 2002 naš gost ob žegnanju v cast sv. Cirilu in
Metodu. Cestital nam je ob zlatem jubileju, se opravicil, ker ni mogel
priti na slavje in novi pastoralni ekipi - p. Cirilu in Mariji - zaželel
Božjega blagoslova in dobrega pocutja ter izrekel dobrodošlico v imenu
Cerkve v Viktoriji in Avstraliji. Celotno slovensko obcestvo pa prisrcno
pozdravlja. 22. novembra goduje
SVETA CECILIJA, zavetnica cerkvene glasbe. Ob tem prazniku cestitamo
vsem cerkvenim pevcem in glasbenikom ter se jim zahvaljujemo za njihov
trud pri oblikovanju lepega bogoslužja. Vabimo pa tudi še nove pevke in
pevce k sodelovanju v zboru.
Pred nami je že NOVO CERKVENO LETO, adventni in božicni cas. Kako ga
bomo oblikovali pri nas v Kew, bomo govorili na seji Pastoralnega sveta
26. novembra ob pol osmih zvecer. Pa tudi nadaljevali bomo z iskanjem
najboljših rešitev za obnovo naše cerkve.
MIKLAVŽ bo obiskal otroke v nedeljo, 2. decembra, po deseti maši. Odbor
staršev Slomškove šole pripravlja lep program.
V nedeljo, 9. decembra, gostuje pri nas ANSAMBEL DRUŽINE GALIC. Na god
svetega Miklavža, v cetrtek, 6. decembra 2001, bo ob 10. uri dopoldne
maševal v naši cerkvi melbournski nadškof msgr. Denis Hart. Z njim bomo
somaševali vsi izseljenski duhovniki, ki delujemo v nadškofiji. Po maši
imamo sestanek in nato kosilo v Baragovem domu. Naša gospodinja Francka
Anžin je že zbrala sodelavke, ki bodo pomagale, da bo kosilo izvrstno.
ADVENTNO ROMANJE bomo imeli v soboto, 22. decembra, ko se bomo pridružili
romarjem iz vseh župnij in narodnosti na romarskem kraju Our Lady Ta'
Pinu v Bacchus Marsh. Ob drugi uri popoldne bo sv. maša in nato procesija.
POCITNIŠKA MT. ELIZA bo še zadnjic v letu 2002, ker bodo potem prostore
prodali. Vabljeni ste, da preživite del svojih pocitnic z nami. Rezervirana
imamo dva tedna: prvi teden je od 6. do 13. januarja 2002, drugi teden
je od 13. do 20. januarja 2002. Prosimo za cimprejšnjo prijavo.
V naši knjižnici lahko narocite izredno dobro posneto VIDEO KASETO o
praznovanju zlatega jubileja slovenskih franciškanov v Avstraliji. Avtor
kasete je Matija Cestnik, cena je 30 dolarjev.
NARODNE NOŠE so še vedno zelo iskane. Kar nekaj se jih je v preteklih
letih izgubilo - bile so posojene pa ne vrnjene. Ce kdo ugotovi, da jo
ima kje v omari, lepo prosimo, da jo vrne ali pa ce kdo želi podariti
svojo, jo bomo radi sprejeli. Saj se je potrebno veckrat za razlicne priložnosti
odeti in nastopiti kot skupnost v prepoznavnih nošah.
KRST: OLIVIA BRNE, r. 17.05.2001, oce David, mati Sandra Trydy r. Richards.
Botri Nada in Stojan Jaksetic. Kew, 28.10. 2001. JOSHUA ADAM ORESTI, r.
01.03.2001, oce Frank Domenic, mati Marina r. Klancic. Botri Fabian Klancic
in Di Tommaso Eva. Kew, 18.11. 2001.Cestitke staršem, botrom in starim
staršem!
POROKA: ANTHONY NICHOLAS JOHN, r.26.01.1973 in SONIA IVANA ANN GUSTIN-CIC,
r. 30.11.1973, hcerka Pavla Gustincica in Lilijane r. Jelenic. Prici sta
bili Michael Anthony in Julie Hendry. Kew, 21. oktobra 2001. Cestitke
mlademu paru na skupni poti!
NAŠI POKOJNI: MARIO BUBNIC nas je za vedno zapustil 6. septembra 2001.
Umrl je v Fitzroy Western Hospital. Rojen je bil 8.3.1933 v Obrovu, župnija
Hrušica na Primorskem. V Avstralijo se je pripeljal z ladjo Ferzi 10.01.1954.
Najprej je bil v Bonegilli. Kmalu se je zaposlil v Melbournu in živel
tu do smrti. Leta 1958 se je porocil z Marijo, roj. Ploes iz Hoticne,
župnija Slivje. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Suzana, Boris
in David, na žalost pa je hcerka pokojna že 41 let. Družina je živela
v Yarraville 8 let, potem se je preselila v Altono North, kjer živijo
še danes. Marjo je ljubil vse, kar je bilo slovenskega. Vsem je rad pomagal,
zlasti pa je bil dejaven v društvu Jadran, kjer je bil clan od ustanovitve.
Spoštoval je vse ljudi in novo domovino Avstralijo. Živel je za družino.
Izšolal je oba sinova, na katera je bil ponosen, saj oba govorita materin
jezik in spoštujeta slovenske obicaje. Oba sta porocena, Boris z Julie
živi v Ameriki, David s Prudence pa v Melbournu. Pokojni zapušca ženo
Marijo, sinova Davida s Prudence in Borisa z Julie, brata Franca ter sestro
Slavo v Sloveniji in Drago v Franciji. Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli
k rožnemu vencu, k pogrebni sv. maši in ga pospremili k vecnemu pocitku
na pokopališcu v Fitzroyu. Hvala za vse izreceno sožalje, cvetje in hvala
vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in tudi sedaj.
Posebna zahvala gre patru Cirilu, ki ga je obiskal v bolnišnici. Na žalost
je bilo prepozno. Še enkrat hvala - žena Marija, sin Boris in David z
ženama, brat Franc, sestri Draga in Slava z družinami.
EZIO SKUBLA je umrl v Melbournu 11. oktobra 2001 in bil pokopan v Springvallu
16. oktobra. V Avstralijo je prišel leta 1967 iz Italije. Aprila leta
1969 se je porocil z Majdo r. Luzar, doma iz Šmarjete. V zakonu sta se
jima rodila sin Robert in hcerka Sonja.
V bolnišnici v Sunshine je 15. oktobra 2001 umrl IVAN VADNJAL. Rojen
je bil 10. maja 1936 v Zagorju pri Pivki. Leta 1956 je zbežal v Italijo
in naslednjega leta prišel v Avstralijo k svojim bratom in sestram. Prva
štiri leta je delal v Snowy Mountains in potem vec kot 20 let v državni
šoli kot cistilec. Leta 1965 se je v Melbournu porocil z Giuzepino Rizzo,
ki je italijanskega rodu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: Valerija
in Frank. Pogrebno sveto mašo za pokojnega Ivana sta opravila slovenski
in avstralski duhovnik v cerkvi sv. Martina de Porres, Avondale Heights
19. oktobra ob 10. uri, nato pa pogreb na pokopališcu Keilor, kjer že
12 let pociva njegova žena. Pokojni Ivan zapušca hcerko Valerijo, sina
Franka in vnuka Nicholasa, sestri Justino in Ivanko ter v Sloveniji brata
Stanka. Dragi Ivan, naj ti bo lahka avstralska zemlja. Pocivaj v Božjem
miru - sestra Justina Miklavec.
ALEKSANDER VICIC, doma iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici je umrl
20. oktobra 2001 v Ringwood Hospital, star 58 let - rojen je bil 17. avgusta
1943. Star je bil 13 let, ko mu je umrl oce in je že 17-leten odšel od
doma. Po težkem otroštvu se je odpravil v Avstralijo, kamor je prispel
leta 1963 z ladjo Roma. Bil je dober keramicar, vesten in iskan delavec.
Leta 1970 se je porocil v Kew z Loro r. Jesenko. Gospodu Benku je pomagal
pri mozaiku v naši cerkvi. Pred 16 leti je imel nesreco in od takrat je
bil na invalidskem vozicku, na koncu ga je napadel še rak. Kljub vsem
preizkušnjam je ostal korajžen. "Gremo domov", je nazadnje dejal ženi.
Odšel je domov k Ocetu. Zapušca ženo Loro, hcerko Suzi z možem Wainom,
sina Saša, v Sloveniji sestri Irmo in Zalko, v Melbournu bratranca Lojzeta
Ambrožica. Molitve zanj smo imeli v naši cerkvi v Kew 24.10.2001, naslednji
dan pa pogrebno mašo in pokop na pokopališcu Springvale.
ALOJZ TOMAŽIN, rojen 29. julija 1932 na Raki na Dolenjskem, je pobožno
zaspal v Gospodu 24. oktobra 2001 v Betlehem bolnišnici v South Caufield
v Melbournu. V Avstralijo je prišel skupaj z bratom Francem na ladji Flaminia
leta 1956. Samo en teden je bil v Bonegilli, potem pa si je že poiskal
delo. Leta 1979 se je porocil s Filipinko. V zakonu se jima je rodila
hcerka, toda zakon je šel narazen leta 1996. Leta 1990 je zbolel za rakom
na crevesju in zdravnik mu je napovedal le še šest mesecev življenja.
Lepo je sklenil svoje življenje. Za njim žalujejo brat Franc tukaj v Melbournu,
Ivan na Petelinjaku pri Novem mestu, Jože na Raki, sestre Justina in Martina
v Mariboru in Milka v Ljutomeru. Pogrebno mašo zanj smo opravili v cerkvi
sv. Geralda v North Dandenongu, pokopan pa je na Springvale pokopališcu.
Zahvaljujemo se mu, da se je ob koncu življenja še posebno dobrotno spomnil
našega verskega središca.
V petek, 16. novembra, smo darovali v naši cerkvi v Kew sv. mašo za pokojno
MARIZO LICAN. V zahvalo in v slovo sta spregovorila p. Ciril in Ivo Lebar.
Vsi naši pokojni naj pocivajo v Božjem miru! Sorodnikom pa izrekam sožalje
in zagotavljam molitveni spomin.
p. Ciril A. Bozic
|