KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE

IZ POPOTNE TORBE PATRA FILIPA

Na sejah bratov frančiškanov, pastoralnih delavcev v Verskih in kulturnih središčih v Adelaide-Hindmarsh, Melbourne-Kew in Sydney-Merrylands smo začrtali potek slavja ob 50-letnici prihoda slovenskih frančiškanov med izseljence v Avstraliji in zlatem ljubileju izhajanja "Misli", ki naj bi povezovale Slovence na Petem kontinentu. Ugotovili smo, da bo najbolje in morda najmanj križarjenja po kontinentu, če začnemo s slavjem v Zahodni Avstraliji-W.A. Že par dni pred prihodom gostov na avstralska tla v Perth sem pohitel v W.A.v zavesti, da gospod škof dr.Kramberger in provincial pater Stane ne bosta imela dovolj časa za obiske bolnikov, sem le te pred njunim prihodom obiskal in se z verniki kraja pogovoril o slavju, ki je pred nami. V soboto 18. avgusta 2001 dopoldne, sem se podal še z nekaterimi rojaki na letališče, kjer smo slavnostna gosta sprejeli. Skupaj smo se odpeljali k dobrotnikom Slavku in Anici Tomščič, ki že desetletja skrbita za duhovnike in škofe, kadar pridejo na pastoralni obisk. Zadnja desetletja za pastoralo pri njih skrbimo patri iz Sydneya, ker sva tam dva. Redni obiski pri njih so navadno kak teden po veliki noči in to od sobote do ponedeljka - osem dni. Ob nedeljah je sveta maša v cerkvi sv.Kierana, med tednom pa pri gostiteljih ali pa bolnikih in slovenskih družinah, ki jih ob tej priliki obiskujemo. V nedeljo, 19. avgusta, smo začeli z jubilejnimi slovesnostmi, zahvalno sveto mašo ob 2.30 popoldne. Jubilejnemu zahvalnemu slavju Bogu in bratom frančiškanom, sta gospod škof in pater provincial izrekla hvaležnost vsemu ljudstvu, ki skrbi za božjo hišo, za pastoralne delavce in z njimi sodeluje in sta nekaterim izmed njih izročila priznanja, ki pa je veljalo, kakor tukaj, tako tudi drugod, vsem dobrotnikom, vsemu božjemu ljudstvu. Po kratkem razgovoru z rojaki pred cerkvijo, smo se odzvali vabilu vodstva Slovenskega društva in tam nadaljevali z izmenjavami misli in večerjo. Hvaležni so bili, da smo pri njih v Perthu začeli s slavji, četudi jih je bolj malo. Čutili so, da upoštevamo vsakega posameznika, ne le velike skupine. V ponedeljek, na god sv. Bernarda, smo poromali k benediktincem v New Norcia, kjer smo si ogledali opatijo, v samostan smo smeli samo moški in potem v njihovi cerkvi opravili Najsvetejšo daritev. Očetje benediktinci so lepo sprejeli gospoda škofa in provinciala, kot benediktinci z Monte Subasio sv. Frančiška in njegove prve brate. Po primerni malici, ki so jo prinesle skrbne gospodinje, smo se napotili proti Perhtu, a smo se ustavili še na mali novejši božji poti pri Mariji od zdravja v Bulsbroocku. Bogatim dnem v zahodni Avstraliji je sledilo slovo in pot v Melbourne. Po slovesnem sprejemu na letališču smo krenili v Kew, kjer smo se zadržali kar teden dni, od 21. do 29. avgusta. V tem času smo prevozili kar precej kilometrov po materi zemlji, obiskali smo namreč posamezna društva, dodali še dobrih dvajset kilometrov za St. Albans, v Morvell jih je bilo okrog 150, v Geelong blizu 90, do Wodonge pa kar 310. Kar pa sta slavnosta gosta doživljala pri sv. Cirilu in Metodu in mi z njima, smo brali v septembrski številki Misli, na straneh od 196 do 202. Lepi bogati dnevi, ki smo jih vsi bratje v tem kraju doživljali, misijonarka Marija Anžič, ki je prišla v pomoč pri urejanju Misli in delu na misijonu ter verno ljudstvo z nami, so kljub seji naše bratske skupnosti prehitro minili. In že smo se podali na letališče za Brisbane v Kraljičino deželo (QLD). Prijatelji in dobrotniki so nas že čakali. Cudermanova Anica je v imenu vseh gospodu škofu in patru provincialu izrekla dobrodošlico in jima podarila slovenski šopek. Po slikanju, ki je v navadi, smo se podali v avtomobil prijatelja Mirka Cudermana, ki nas je peljal v hribe dobrih 100 kilometrov daleč na Mt. Mee. Tu je za nas poskrbela skrbna mama Anica. Jutro v gorskem svetu je bilo čudovito, hladno. Dokaj zgodaj smo se podali na pot. Najprej smo obiskali krajevno župnijsko cerkev in župnika v Woodfordu, na poti proti Coboolture smo si ogledali živalski vrt, šli na Bribie Island k bolnikom Pavli iz Idrije in njenemu možu Juriju iz Dalmacije, pa tudi Visočnikovima. Ko smo šli z otoka, smo obiskali še nekaj bolnikov (Ano, Janeza,…), si ogledali mesto in posebej stolnico ter pohiteli v Cornubio, kjer je bilo v društveni dvorani prijateljsko srečanje, večerja in kmalu nato zahvalna sveta maša. Prav lepo je poskrbela da nam je bilo lepo, gospa Marica, predsednica društva Planinka. Hvaležni Bogu in vsem smo se poslovili in se podali dobrih 100 kilometrov daleč k počitku na Mt. Mee k Cudermanovim. Verjetno bi imeli bližje do Planinke, če ne bi bila prav v tem času v domovini na dopustu naša dobrotnika Jože Vah, doma iz Zgorja pri Kozjanskem in njegova žena Albina. In spet smo se odločili za 100 kilometrov in šli z letalom v Sydney. O slavju v tem kraju in okolici, kot na slavnostnem društvu, v Figtreeju (95km), v Canberri-Garanu (280km), pri sv. Petru in Pavlu, o obisku v Penrose Parku (125km od Merrylandsa) in obisku v slovenski kapelici v parku smo prebrali članek v septembrski številki Misli (stran 210 do 212). Kakor povsod, smo v Newcastlu po jubilejnem slavju v cerkvi, dvorani ob prijateljskem pogovoru prisluhnili zahvali gospodu škofu Francu in provincialu patru Stanetu. V pozdravnem govoru je gospod Ivo Klopčič posebej dodal zahvalo patru Valerijanu, ki je v vseh 38. letih (s sodelavci, ki jih je imel dobrih 30 let; le približno 8 let je bil sam; dva sta bila v Sydneyu, pater Lovrenc (5 let), oziroma pater Ciril (10 let), ostali pa manj) očetovsko skrbijo za dokaj oddaljeno (150 km) skupino dobrih ljudi. In še ogled olimpijskega centra, mesta z mnogimi lepotami, ob pomoči častnega generalnega konzula gospoda Alfreda Brežnika, po kosilu s častnim generalnim konzulom Dušanom Lajovicem, smo šli k sv. Rafaelu in pod njegovim okriljem prenočili, ter se 6. septembra zgodaj zjutraj odpeljali na zadnje jubilejno slavje v Adelaide (1167 km) in komaj smo prišli k Sv. Družini v West Hindmarsh 51 Young Ave, nas je pater Janez odpeljal v približno 400 km oddaljeno Milduro, o tem smo brali v prejšnji številki Misli na straneh 215 in 216. Ko sta slavnostna gosta: provincial pater Stane in gospod škof Franc 11. septembra 2001 odšla preko Frankfurta v domovino, se je začel pripravljati na dopust pater Janez Tretjak in je zaradi "nezgode" Ansetta odšel že dan pred določenim 15.9, ker je moral z avtobusom v Melbourne in šele potem z mednarodnim letalom naprej. V času njegovega zasluženega dopusta za božje ljudstvo in "Janezovo farmo" skrbiva podpisani pater Filip (do 19. oktobra) in pater Valerijan Jenko do njegove vrnitve na določeno pastoralno mesto.

Ker že dalj casa ni bilo nobenega glasu iz naše Kraljicine dežele se vam oglašam z mojim porocilom zadnjih dogodkov, da se dopolni kronika o življenju naše skupnosti. Naj zacnem z uspešno predstavo in odlicnim nastopom naše radijske skupine 4 EB na tradicionalnem Multicultural Carneval v Kangaroo Point, ki je bil v nedeljo, 17. junija. Kot vsako leto, se je tudi letošnji odbor lepo predstavil s svojo stojnico na tej letni prireditvi, z domacimi dobrotami, potice, štrudeljna in kranjskih klobas s kislim zeljem. Letos nas je mladi Anrew Špilar s harmoniko na odru še posebno lepo predstavil z našimi slovenskimi melodijami. Plesni par v gorenjski narodni noši Stanko Cerar in njegova žena Mary pa sta ob melodiji Andrejeve harmonike plesala naše domace plese, za kar so želi obilen aplavz tukaj-šnjega obcinstva. Kmalu za tem je 30 slovenskih športnikov obiskalo naše društvo Planinko, ko so se udeležili World Veterans Atletic Championship - tekmovanja v Brisbanu, ki je trajalo od 4. do 14. julija 2001. Na teh mednarodnih igrah so pod slovensko zastavo uspešno zastopali naš narod. V svoji sredi smo imeli tudi patra Valerijana, ki nas je obiskal prvo nedeljo v avgustu. Kljub kratko odmerejenemu casu njegovega oddiha v Queenslandu je prišel med nas na "hribcek" društva Planinke, kjer je daroval sv. mašo za naše skupne potrebe in želje. Vsi smo bili veseli njegove ocetovske navzocnosti med nami. Isto nedeljo so na Gold Coastu v cerkvi Srca Jezusovega v Clear Island Waters praznovali mašo narodov. Sv. maša se je zacela s procesijo, kjer je bilo navzocih vec kot 20 narodnih noš in zastav razlicnih narodnosti. Slovence je v narodni noši zastopala Jana Ceh. Mašo je daroval škof John Gerry. Vecji del liturgije in petja je potekal v jezikih navzocih narodov. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer so razne etnicne skupine nastopile s petjem in plesom. V Brisbanu je bilo enako praznovanje na nedeljo beguncev in emigrantov 26. avgusta v katedrali sv. Štefana. Zacela se je s procesijo zastop-nikov navzocih narodnosti v narodnih nošah in zastavicami. Slovence je v narodni noši predstavila Dušica Prgomet, ki je tudi vodila poseben sprevod evangeljske knjige. Pri tej sv. maši imenovani "Multicultural Mass", ki jo je daroval nadškof John Batersby, je prevladovalo geslo: Many Cultures - One Home (mnogo kultur - en dom). Imeli smo priliko slišati dobre cerkvene pevske zbore iz Koreje, Filipinov, Samoe in Italije. Po maši smo se zbrali na vrtu katedrale, kjer smo bili postreženi z razlicnimi etnicnimi dobrotami. V Bundabergu je umrl LEOPOLD KREK, doma iz Dolenjšcice pri Škofji Loki. Pokojnik je podlegel raku 16. julija 2001 in zapušca ženo Dragico (porocen oktobra 1965) ter štiri otroke: Roberta, Tonyja, Danyja in Veronico. Dragici in njeni družini naše sožalje. Za Matico mrtvih sem preko Jakoba Kapeljna, ki je delal dalj casa v centralnem Queenslandu zvedel še za eno tragicno smrt. Pokojni JOHN VESEL je bil rojen in živel v Gladstonu kot sin Slavkota in Carmen Vesel ter umrl tragicne smrti 25. aprila 2000 v Topez-u, Qld. Njegov oce Slavko Vesel je doma iz Ribnice in je v Gladstonu poznan po svoji avomobilski firmi VESEL Motors, kot zastopnik Volvo avtomobilov. Slavkotu in Carmen izrekamo naše sožalje. Med nami smo imeli tudi visoke goste iz domovine. V sredo, 29. avgusta, smo na brisbanskem letališcu sprejeli mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, patra provinciala Staneta Zoreta in našega patra Filipa. Zbralo se nas je kar precej. V narodnih nošah so bili Stanko Cerar, njegova žena Mary in 9-letna Mariah Cuderman, ki je pozdravila gospoda škofa s šopkom rož. V cetrtek smo sicer v kratko odmerjenemu casu pogledali nekaj znamenitosti naših krajev - krokodile, kenguruje in koale, obalo Tihega oceana, Mt. Cootho, katedralo sv. Štefana in Brisbane. Lepo pa je bilo od gostov, da so v tem krat-kem casu med nami želeli obiskati tudi naše bolnike. Obiskali so Jurija in Pavlo Marinovic na Bribie Islandu, ki zaradi bolezni ne moreta priti med nas. Pavla in Jurij sta v nedeljo, 2. septembra, obhajala 50 letnico poroke. Oba sta bila ob tej priliki visokega jubileja toliko bolj vesela škofovega blagoslova in njegovih toplih besed. Obiskali so tudi Heleno Erlah, Ano Carman in Janeza Primožica. V cetrtek, 30. avgusta, pa je bila na "hribcku" v dvorani društva Planinke slovenska sv. maša. Ceprav nas je bilo kar lepo število prisotnih, mi je bilo žal za tiste rojake, ki se niso mogli udeležiti tega lepega vecera. Pridiga gospoda škofa je bila zelo pomembna in poucna za nas vse. Dal je pomen dejstvu, da kljub takratnim casom, ko nam je bila domovina maceha, se je Cerkev izkazala kot prava mati, ki je v skrbi za svoje otroke poslala med nas duhovne ocete franciškane, ki so nam pomagali v težavah, našli delo, kruh in nas ucili živeti tako, kot so nas ucili starši. Gospod škof je s svojim govorom osvojil srca vseh navzocih in smo mu res lahko hvaležni za trud, da je prišel tako dalec do nas. V petek dopoldne smo se morali od gostov posloviti. Odleteli so iz Brisbana proti Sydneyu.

Lep pozdrav vsem - Mirko Cuderman