Cetrtek, 6. septembra 01, je bil za Slovence v Adelaide in vse tukajšnje
pastoralno polje velik praznik. Gospod škof mariborski Franc Kramberger
in naš provincial p. Stane Zore ofm sta priromala v Adelaide, kjer ju
je na letališcu sprejel krajevni pastoralni delavec p. Janez Tretjak ofm
in nekaj predstavnikov Verskega in kulturnega središca. Z njimi smo se
odpeljali k Sveti Družini. Nismo imeli casa za ogled cerkve ali pocitek,
ker smo morali takoj po kosilu na 400 km dolgo pot v Milduro, kjer je
bila najprej vecerja pri Gerdenovih in ob 7 zvecer sv. maša v župnijski
cerkvi Srca Jezusovega, kjer je slavnostna gosta z vso pozornostjo sprejel
in pozdravil tamkajšnji župnik. Gospod škof je spodbujal navzoce k hvaležnosti
Bogu za vso pomoc, ki jo je nudil Slovencem, ki so mu odprtega srca prisluhnili,
sprejemali navodila pastoralnih delavcev patrov francišknaov, ki so skrbeli
za njihovo duhovno življenje in ohranjanje kulturnih vrednot, kot je navadno
rekel svetniški škof bl. Anton Martin Slomšek: Sveta vera bodi vam luc,
materin jezik pa kljuc do zvelicavne kulturne omike... Po sv. maši smo
se v spremstvu nekaterih iz oltarne skupnosti podali k družini Plut, kjer
sva dva prenocila. Gospod škof in p. provincial pa sta šla h Gerdenovim.
Namesto pticjega petja v vinogradih, nas je prebudilo deževje, ki nas
je spremljalo na poti proti Berriju. Tu je bilo zahvalno bogoslužje v
Marijini cerkvi. Po obicajnem slikanju smo odšli v društveno dvorano h
kosilu, kjer se nam je pridružil krajevni g. župnik. Še dobro, da smo
hitro krenili na zadnji kos ceste, ki je meril dobrih 260 km, kajti hudo
neurje se je približevalo. Deževalo je kot iz škafa, otežkocalo je vožnjo
in razeveseljevalo kmete - farmarje. Bogata dneva z dvema srecanjima v
župnijskih cerkvah, obiski treh bolnikov Milduri in v Berriju, prijetna
srecanja polna hvaležnosti smo zakljucili.
Soboto, praznik Marijinega rojstva, smo zaceli s skupnimi duhovnimi dnevnicami,
sv. mašo in po zajtrku šli z dobrotnikoma Danilom in Ivanom v mesto. Poleg
raznih znamenitosti smo si ogledali stolnico in popoldne tudi razdivjano
obalo morja. Kmalu pa vrnitvi sta prišla na obisk adelaidska nadškofa
msgr Lenart Faulkner in msgr Filip Wilson. Vecerjala sta z nami in se
po prijetnem pogovoru vrnila domov. In napocil je zadnji jubilejni dan,
nedelja, 9.septem. 2001. V lepo okrašeni in zares polni cerkvi Svete Družine
so slavnostna gosta: škofa Franca in provinciala p. Staneta pozdravili
clan pastoralnega sveta in otroka v narodni noši, ki sta jima podarila
šopek rož. Kot vedno, je bila tudi tu prikazana hvaležnost bratom franciškanom
in posebej Bogu, ki je tudi po njihovi besedi vodil ljudstvo po poti,
ki jo je zacrtal Kristus, ki je pot in resnica in življenje. Ob koncu
smo zapeli zahvalno pesem, nekateri (v imenu mnogih) pa so prejeli priznanje
in drugi posinovljenja naše province. Za konec pa smo prisluhnili kulturnemu
programu, ki ga je pripravila gospa Stanka Sintic in Martina Rant-Lipovac
s predstavitvijo knjige MIR IN DOBRO, ki sta jo pripravili gospa Draga
Gelt in Veronika Ferfolja. Sledilo je slovesno kosilo v dvorani Verskega
in kulturnega središca. Tu se nam je pridružil madžarski duhovnik g. Laszlo.
Gospoda škofa in p. provinciala so po kosilu povabili na Radio, kjer sta
spregovorila slovneskim rojakom po radijskih valovih. Ob 5.00 popoldne
mo se podali v dvorano slovenskega kluba. Tu smo doživeli lep sprejem
s petjem, prijatelsjkim klepetom in vecerjo. In kakor se za take prilike
spodobi, tudi fotografiranja ni manjkalo. O tem delu bo spregovorila prihodnja
številka MISLI. Delavnim - globoko doživetim duhovnim dnem, je sledil
razvedrilni dan - ponedeljek. Po obisku g. Ignaca Ahlina v bolnici, smo
se odpeljali proti Claru in smo se najprej ustavili pri jezuitih v Vinarni
Seven Hillu, kjer nam prijazen brat John razkazal muzej in nacin predelovaja
grozdja v vino, tudi mašno, s katerim oskrbujejo Avstrallijo, azijsjke
in nekatere evropske države. Ustavili smo se tudi v Mitaro Martindale
Hall. V torek smo se morali posloviti od slavnostnih gostov. Ob 12.40
sta se po slovesu na letališcu z mnogimi rojaki - trije so bili tudi v
narodni noši (gospa Justina s sinom Petrom in hcerko Anito) - podala na
pot proti Sydneyu - Frankfurtu - Brniku pri Ljubljani.
p. Filip Rupnik
|