SV. DRUŽINA ADELAIDE

HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION, 51 YOUNG AVE., HINDMARSH, S.A. 5007 (P.O. BOX 479, WELLAND, S.A. 5007) TEL: (08) 8346 9674 FAX: (08) 8346 2903

Cetrtek, 6. septembra 01, je bil za Slovence v Adelaide in vse tukajšnje pastoralno polje velik praznik. Gospod škof mariborski Franc Kramberger in naš provincial p. Stane Zore ofm sta priromala v Adelaide, kjer ju je na letališcu sprejel krajevni pastoralni delavec p. Janez Tretjak ofm in nekaj predstavnikov Verskega in kulturnega središca. Z njimi smo se odpeljali k Sveti Družini. Nismo imeli casa za ogled cerkve ali pocitek, ker smo morali takoj po kosilu na 400 km dolgo pot v Milduro, kjer je bila najprej vecerja pri Gerdenovih in ob 7 zvecer sv. maša v župnijski cerkvi Srca Jezusovega, kjer je slavnostna gosta z vso pozornostjo sprejel in pozdravil tamkajšnji župnik. Gospod škof je spodbujal navzoce k hvaležnosti Bogu za vso pomoc, ki jo je nudil Slovencem, ki so mu odprtega srca prisluhnili, sprejemali navodila pastoralnih delavcev patrov francišknaov, ki so skrbeli za njihovo duhovno življenje in ohranjanje kulturnih vrednot, kot je navadno rekel svetniški škof bl. Anton Martin Slomšek: Sveta vera bodi vam luc, materin jezik pa kljuc do zvelicavne kulturne omike... Po sv. maši smo se v spremstvu nekaterih iz oltarne skupnosti podali k družini Plut, kjer sva dva prenocila. Gospod škof in p. provincial pa sta šla h Gerdenovim. Namesto pticjega petja v vinogradih, nas je prebudilo deževje, ki nas je spremljalo na poti proti Berriju. Tu je bilo zahvalno bogoslužje v Marijini cerkvi. Po obicajnem slikanju smo odšli v društveno dvorano h kosilu, kjer se nam je pridružil krajevni g. župnik. Še dobro, da smo hitro krenili na zadnji kos ceste, ki je meril dobrih 260 km, kajti hudo neurje se je približevalo. Deževalo je kot iz škafa, otežkocalo je vožnjo in razeveseljevalo kmete - farmarje. Bogata dneva z dvema srecanjima v župnijskih cerkvah, obiski treh bolnikov Milduri in v Berriju, prijetna srecanja polna hvaležnosti smo zakljucili.

Soboto, praznik Marijinega rojstva, smo zaceli s skupnimi duhovnimi dnevnicami, sv. mašo in po zajtrku šli z dobrotnikoma Danilom in Ivanom v mesto. Poleg raznih znamenitosti smo si ogledali stolnico in popoldne tudi razdivjano obalo morja. Kmalu pa vrnitvi sta prišla na obisk adelaidska nadškofa msgr Lenart Faulkner in msgr Filip Wilson. Vecerjala sta z nami in se po prijetnem pogovoru vrnila domov. In napocil je zadnji jubilejni dan, nedelja, 9.septem. 2001. V lepo okrašeni in zares polni cerkvi Svete Družine so slavnostna gosta: škofa Franca in provinciala p. Staneta pozdravili clan pastoralnega sveta in otroka v narodni noši, ki sta jima podarila šopek rož. Kot vedno, je bila tudi tu prikazana hvaležnost bratom franciškanom in posebej Bogu, ki je tudi po njihovi besedi vodil ljudstvo po poti, ki jo je zacrtal Kristus, ki je pot in resnica in življenje. Ob koncu smo zapeli zahvalno pesem, nekateri (v imenu mnogih) pa so prejeli priznanje in drugi posinovljenja naše province. Za konec pa smo prisluhnili kulturnemu programu, ki ga je pripravila gospa Stanka Sintic in Martina Rant-Lipovac s predstavitvijo knjige MIR IN DOBRO, ki sta jo pripravili gospa Draga Gelt in Veronika Ferfolja. Sledilo je slovesno kosilo v dvorani Verskega in kulturnega središca. Tu se nam je pridružil madžarski duhovnik g. Laszlo. Gospoda škofa in p. provinciala so po kosilu povabili na Radio, kjer sta spregovorila slovneskim rojakom po radijskih valovih. Ob 5.00 popoldne mo se podali v dvorano slovenskega kluba. Tu smo doživeli lep sprejem s petjem, prijatelsjkim klepetom in vecerjo. In kakor se za take prilike spodobi, tudi fotografiranja ni manjkalo. O tem delu bo spregovorila prihodnja številka MISLI. Delavnim - globoko doživetim duhovnim dnem, je sledil razvedrilni dan - ponedeljek. Po obisku g. Ignaca Ahlina v bolnici, smo se odpeljali proti Claru in smo se najprej ustavili pri jezuitih v Vinarni Seven Hillu, kjer nam prijazen brat John razkazal muzej in nacin predelovaja grozdja v vino, tudi mašno, s katerim oskrbujejo Avstrallijo, azijsjke in nekatere evropske države. Ustavili smo se tudi v Mitaro Martindale Hall. V torek smo se morali posloviti od slavnostnih gostov. Ob 12.40 sta se po slovesu na letališcu z mnogimi rojaki - trije so bili tudi v narodni noši (gospa Justina s sinom Petrom in hcerko Anito) - podala na pot proti Sydneyu - Frankfurtu - Brniku pri Ljubljani.

p. Filip Rupnik