DOBER DAN, DOBRI LJUDJE - tako se mi zdi,
da vas moram po zgledu svetega Franciška Asiškega nagovoriti ob zacetku
mojega urednikovanja MISLI - informativnega mesecnika za versko in kulturno
življenje Slovencev v Avstraliji.
Pravkar smo slovesno sklenili praznovanja ob 50-letnici delovanja slovenskih
franciškanov v deželi pod Južnim križem - Avstraliji. Naš kontinent sta
v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra 2001 prekrižarila
mariborski škof dr. Franc Kramberger in provincial slovenske franciškanske
province Svetega Križa pater Stane Zore. Z njima in z vami, drago slovensko
obcestvo v Avstraliji, smo bratje p. Valerijan, p. Filip, p. Janez, p.
Metod in p. Ciril izrekali zahvalo Bogu po Mariji Pomagaj za vse milosti,
ki nam jih je Bog dal v tej naši novi domovini. Ko ob zlatem jubileju
prevzemam odgovornost za življenje in vitalnost Misli, s hvaležnostjo
mislim na vse, ki so pisali in urejevali to pomembno glasilo slovenskega
življa v Avstraliji. Najprej mi seveda roma spomin in zahvala k pokojnemu
patru Baziliju, ki sem ga natanko pred štirimi leti v imenu slovenske
franciškanske province pokopal. Takrat se mi še sanjalo ni, da bom v tako
kratkem casu že njegov drugi naslednik. Pa bo verjetno že tako prav. Sam
sem hotel nekoliko drugace - videl sem se v Sydneyu. Pa je že prav tako,
da spoznam, da je Božja volja vcasih malo drugacna od moje. Ji pa hocem
slediti, to je pomembno. Pater Bazilij je urednikovanje prevzel od p.
Bernarda Ambrožica marca 1972. Njegova zadnja številka, ki jo je še uspel
skoraj v celoti pripraviti, so Misli, julij 1997. Tisto številko sem takrat
po njegovem pogrebu pomagal dokoncati. A se je moje urednikovanje že tedaj
zasejalo?
V življenju sem imel milost srecanja s patrom Benom Korbicem, ki je s
p. Klavdijem Okornom zacel orati brazde slovenske pastorale in tiskane
besede v Avstraliji. Za njima jih je urejeval p. Rudolf Pivko - tudi na
njegovem grobu sva bila pred leti s p. Valerijanom. V duhu se selim na
pokopališce v Rookwood v Sydney k patru Bernardu Ambrožicu, dolgoletnemu
uredniku Misli ("šestnajst let in pet mesecev sem z veseljem in ljubeznijo
urejeval list Misli", je zapisal v uvodniku številke 1-2, leta 1972).
Prisrcna zahvala p. Metodu in Katarini Mahnic ter vsem sodelavcem, ki
jih je p. Metod poimenoval v zadnji številki. Sedaj caka to delo naju
z Marijo Anžic, laicno misijonarko, ki je pet let delovala na misijonu
Nangoma v Zambiji. Hvaležen sem ji za njeno odlocitev, da bo delala v
slovenskem misijonu v Avstraliji. Hvala Dragi Gelt, da naju uvaja v to
delo. Seveda pa ne more biti dobrega glasila brez vas, dragi narocniki,
dopisniki in sodelavci.
MISLI naj še naprej zapisujejo in oblikujejo življenje slovenske
skupnosti v Avstraliji. Tako, kot so to uspešno delale prvih praznicnih
petdeset let, tako naj bodo - kljub našemu staranju - z mladostno vedrino
sveže, povezovalne, informativne in oblikovalne v desetletjih, ki so pred
nami. Bog daj, da bo tako!
|