FRANCE PRESEREN
Ucenec
- Klel je neki mlad ucenec
- pust na pepelnicno jutro,
- te besede je govoril
- v jezi svoji tisto uro:
- "O, predpust, ti cas
- presneti, da bi vec ne
- prišel v drugo!
- Ti med materne petice
- si poslal požrešno kugo,
- si mošnjico mi rejeno
- djal popolnoma na duho;
- stari oca se bo praskal,
- gledala bo mati cudno,
- malo penezov poslala,
- dokaj bota mi naukov;
- vendar to bi še prenesel,
- to še ni najvecji hudo.
- O, predpust, ti cas presneti,
- da bi vec ne prišel v drugo!
- Sem obesil zavolj tebe
- dokaj casa uk na kljuko;
- treba precuvati bode
- vec noci s prižgano lucjo,
- dolgo si glavo beliti,
- da popravim spet zamudo;
- vendar to bi še prenesel,
- to še ni najvecji hudo.
- O, predpust, ti cas presneti,
- da bi vec ne prišel v drugo!
- Si omožil dokaj deklic,
- in med njimi mojo ljubco,
- mlado deklico nezvesto,
- lepo Reziko nemškuto,
- za katero rad bi dal bil
- kri, življenje, svojo dušo.
- Da si njo mi ti omožil,
- oh, to je najvecji hudo!"
