SV. RAFAEL SYDNEY

ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION, 313 MERRYLANDS RD., MERRYLANDS, N.S.W. 2160 (P.O. BOX 280, MERRYLANDS, N.S.W. 2160) TEL: (02) 9637 7147 IN (02) 9682 5478, FAX: (02) 9682 7692

POKOJNI: V ponedeljek, 11. decembra 2000, je v Domu sv. Hedvike, Blacktown, NSW, umrla LUCY ROBAH, roj. Alojzija Juršic. Luc sveta je zagledala v Novem mestu 17. 6. 1912. Na Muti se je porocila z Justinom Odrom. Kot vdova je prišla v Avstralijo leta 1968. Pozneje se je tu porocila z Litvancem Haroldom Robahom in je živela v Guildfordu. Lucy je rada podpirala razne karitativne ustanove. Dokler je mogla, je prihajala s svojim avtom v Merrylands k sveti maši, pa tudi k srecanju molitvene skupine ob cetrtkih. Zadnja leta je preživela v Domu sv. Hedvike, ki je v Blacktownu poleg centra sv. Rafaela za nemško govorece priseljence. Tam je Lucy imela poleg telesne tudi duhovno oskrbo. Marta Magajna jo je redno obiskovala in preskrbela zanjo vse potrebno. Pogrebna maša za Lucy je bila opravljena v naši cerkvi v cetrtek, 14. decembra, ko se redno shaja molitvena skupina Srca Jezusovega. Pokopana pa je bila na novem delu slovenskega pokopališca v Rookwoodu. Lucy zapušca sestro Marijo Vorša, necakinjo Renato, necaka Marjana in druge sorodnike in prijatelje. V petek, 15. decembra 2000, je v hospicu Srca Jezusovega v Darlinghurstu (Sydney) umrl DRAGO POGACAR. Rojen je bil 6. 8. 1920 v Kamniku. V Avstralijo je prišel domnevno leta 1957. Nazadnje je živel v Surry Hillsu. Dvaindvajsetega decembra so bile zanj poslovilne molitve v kapeli krematorija v Rookwoodu, nakar je sledila upepelitev. Pepel pa je bil nato poslan v njegov rojstni kraj za pokop v družinskem grobu. Maša zadušnica za pokojnega Draga je bila opravljena v Merrylandsu v torek, 9. januarja. V ponedeljek, 29. januarja 2001, je na svojem domu v Cecil Parku, NSW, umrla MATILDA JOŽEFINA LORBER, roj. Dobaj. Rojena je bila v Mariboru 12. 2. 1946 kot hcerka Ivana Dobaja in Marije, roj. Novak. Bila je otrok številne družine, od katerih sta živa samo še dva. Leta 1966 se je porocila s Francem Lorberjem, ki je po rodu iz Sladkega vrha. Še isto leto sta prišla v Avstralijo. Živela sta najprej v Redfernu, nato v Prospectu, zdaj pa že 21 let v Cecil Parku. Pokojnica zapušca poleg moža tudi hcerko Zvezdano, ki je porocena s Samom, sina Frankija in Robija ter sestro Marijo Ploj (ki je tu na obisku in je doživela njeno smrt), sedem vnukov in enega pravnuka. V Mariboru pa živi še brat Ivan. Pogrebna maša za Jožico je bila opravljena na svecnico, v petek, 2. februarja, v Merrylandsu. Pokopana pa je bila na napem pokopališcu št. 2 v Rookwoodu. V torek, 6. februarja 2001, je v bolnici v Mt Druitt umrla MARIE MAGDALENA MAJDA KOPŠE, roj. Šut. Luc sveta je zagledala 3. 5. 1951 v vasi Cuber pri Ljutomeru kot hcerka Matije Šuta in Viktorije, roj. Žgajnar, ki še živi v domovini. Majda je prišla v Avstralijo leta 1981. Leta 1983 se je v Merrylandsu porocila s Stankom Kopšetom, ki je bil rojen v Murski Soboti. Po poklicu je gradbeni tehnik. Rodili sta se jima hcerki Natalie, leta 1982 in Tanja, 1985. Majda je bila zaposlena v tovarni formike in nato v domu onemoglih. Družina je živela v Hornby Heights, nato v Kings Langleyju, nazadnje pa so si zgradili novo hišo v Glenwoodu. Majda je pred devetimi leti zbolela za rakom. Imela je operacijo in dolgotrajno zdravljenje v bolnici. Ves cas je bolezen zelo potrpežljivo prenašala in vedno upala na podaljšanje življenja. Nekaj tednov pred smrtjo je prejela sveto maziljenje in sv. obhajilo še na dan pred njeno smrtjo. Majda nam je zapustila lep zgled pogumne in vdane trpinke. Pogrebna maša za pokojnico je bila opravljena v Merrylandsu v petek, 9. februarja, nato pa je bila pokopana na slovenskem delu pokopališca v Rookwoodu. Majda zapušca poleg moža Stanka in hcera Natalije in Tanje tudi sestro Sonjo, por. Kubrus, ter vec necakov in necakinj. Naše iskreno sožalje vsem sorodnikom omenjenih pokojnikov. Naj jim bo Bog Sveti Duh tolažnik in uteha v njihovi žalosti, Mati Marija pa naj jim izprosi vdanost v božjo voljo.

BOŽIC je spet mimo. V tem casu se navadno zahvalim rojakom za božicne darove in praznicne cestitke in za vso raznoliko pomoc, ki jo med letom nudite našemu verskemu središcu. Daroviso potrebni, da moremo shajati s placevanjem zavarovalnine, vzdrževanjem avtomobilov in goriva zanje, telefona, elektrike in vode, popravil in še mnogo drugega.

SVETO LETO je papež Janez Pavel II. zakljucil, ko je v nedeljo, 7. januarja, zaprl sveta vrata pri sv. Petru v Rimu, ki bodo ostala zaprta za petindvajset let do naslednjega svetega leta. Toda vrata božjega usmiljenja ostajajo vedno odprta. Sprava, ki je bila glavna tema svetega jubilejnega leta, se mora vedno znova uresnicevati in imeti stalno mesto v kristjanovem življenju: sprava z Bogom in med ljudmi.

PEPELNICA pade letos na sredo, 28. februarja. Ta dan, kot tudi na veliki petek, je strogi post. To pomeni, da se odrasli smemo le enkrat na dan do sitega najesti in se zdržati mesa. Tudi petki v postnem casu so zdržki od mesa. Post naj vršimo z dobrimi deli: obiski bolnikov, pomoc in usluge potrebnim, obisk cerkve, sv. maša tudi med tednom, branje svetega pisma, da si vzamemo cas za družinski pogovor. Bodimo v tem iznajdljivi in si izberimo primerno pokoro.

JUBILEJA OBEH PATROV smo praznovali pri sv. Rafaelu v nedeljo, 11. februarja. Moja 75-letnica rojstva je bila že 6. januarja, patra Filipa 70. rojstni dan pa je bil 8. februarja. Na omenjeno nedeljo je bila najprej slovesna sveta maša z zborovskim petjem. V dvorani pa je bil program, ki ga je vodila Danica Petric. Najprej je spregovoril castni generalni konzul Alfred Brežnik in pozdravil oba jubilanta. Nato je mešani zbor zapel 'V hribih se dela dan, 'Kukavica' in 'N'mav cez izaro'... Društveni moški zbor je nato zapel 'Kol'kor kapljic...' in vinsko. Nato je mladinski zbor, ki ga zaenkrat sestavljajo samo dekleta in je kot tak prvic nastopil, zapel 'Slovenija' in 'Jezus ob obali'. Tudi fante vabimo v zbor, da bo pripravljen za nastop na letošnjem koncertu v oktobru. Poleg tega naj bi obcasno nastopil tudi pri maši in ob drugih priložnostih. Zbor ima pevske vaje vsako drugo soboto, del zbora pa bo vadil na dolocene nedelje po maši, vodi ga Carmen. Po programu je sledilo samopostrežno kosilo, ki ga je pripravila prva delovna skupina. Marija Lukežic je spekla torte, pri pripravah pa ima velik delež tudi Sonja Fisher. Bog povrni vsem, ki so na ta ali oni nacin z delom, petjem ali darovi prispevali k praznovanju najinih jubilejev.

DVA KRSTA - JOSHUA LUKE SHABA, Gymea, NSW. Oce John Shaba, mati Linda Kropich. Botra sta bila Darinka Braidotti in Scott Crabbe. Slovenska cerkev vseh svetnikov, Wollongong-Figtree, 10. decembra 2000. EVA ROJANO, Balgownie, NSW. Oce Sid Rojan, mati Natasha Bunderla. Botra sta bila Robert Russo in Diana Comacchio. sv. Rafael, Merrylands, 28. januarja 2001. Staršem, družinam in botrom obeh novokršcencev naše iskrene cestitke k vclanjevanju njihovih novorojenckov v Cerkev. Sveti Duh naj jih s svojo milostjo pomaga, da bodo otrokom svetal zgled kršcanskega življenja!

DVE POROKI EDI VUCKO, Greystanes, NSW. Sin Alojza in Marije, roj. Šafer, in ANNE KONRAD, St Marys, NSW. Hcerka Janeza Urško in Marije Konrad. Prici sta bila Steven Kolenko in Catherine O'Farrel. Sv. Rafael, Merrylands, med porocno mašo 16. decembra 2000. VEKOSLAV GODEC, rojen v Hotinji vasi, župnija Slivnica pri Mariboru. Sin Ludvika in Marije, roj. Breznik, in MARIJA OSOLNIK, roj. Falež. Rojena v Orehovi vasi, župnija Slivnica pri Mariboru, hci Simona in Marte Falež. Prici sta bila Cvetko Falež in Brigita Collier. S. Rafael, med porocno mašo 14. januarja 2001. Obema paroma naše iskrene cestitke k sklepanju zakramenta sv. zakona. Naj jih božji blagoslov spremlja na skupni življenjski poti!

SLOMŠKOVA ŠOLA pri sv. Rafaelu je spet zacela s poukom na prvo soboto februarja. Prijavilo se je enajst otrok. V soglasju s starši in uciteljicami je bilo sklenjeno, da bo pouk dvakrat mesecno, toda pol ure vec kot doslej. Zacetek je ob enih popoldne, konca pa se ob 3.30 popoldne. Voditeljice šole so: Kristina Šuber, Danica Šajn in Majda Kosovel, Carmen Fuderanan pa vodi petje zadnje pol ure ucnega casa. Za kritje stroškov bodo starši prispevali $30 za celo leto. Naslednji datumi pouka so: 24. februarja, 10. in 24. marca. Starši bodo vnaprej obvešceni o šolskih datumih. Prosimo starše, da obvestijo vsaj en dan pred poukom Danico Šajn, ce se ne morejo udeležiti pouka. Šola še sprejema nove ucence.

KONZULARNE URE bodo v Merrylandsu v ponedeljek, 12. marca, od 10. ure dopoldne do enih popoldne. Pride gospod Marko Polajžar.

NAŠ MEŠANI ZBOR, ki je nastopil pri polnocnici in na božic pri glavni maši ob pol desetih, je nato imel nekaj tednov odmora. V novem letu 2001 pa je spet zacel s pevskim programom in je v nedeljo, 28. januarja, zakljucil božicno dobo s petjem božicnih pesmi. Nato pa je nastopil s peto mašo in s programom v dvorani, 11. februarja ob praznovanju najinih obletnic. Vec o tem je omenjeno na drugem mestu v sydneyjski koloni. Naj tu omenim, da je zacetek leta primeren cas, da se zboru pridružijo tudi mlajši in starejši, ki imajo pevski talent, da bi ga iz hvaležnosti Bogu uporabili za petje v njegovo cast.

MLADINSKI ZBOR je zaživel pred nekaj tedni in je že nastopil na praznovanju jubilejev v nedeljo, 11. februarja, kar je omenjeno na drugem mestu. Tu naj samo povabim tudi druga dekleta in fante, da se zboru pridružijo. Datumi bodo objavljeni v Nedelji in na SBS radiju ob nedeljah. Ce bi Slomškova šola imela dovolj ucencev, bo tudi njihov zbor zaživel in bo nastopal na raznih prireditvah v dvorani, kot na primer na materinski, ocetovski dan, itd.

PRISPEVEK ZA CIŠCENJE Sydneyjskim rojakom se priporocamo za letni prispevek $30 za cišcenje cerkve, dvorane in stanovanjskih prostorov, kot je bilo sklenjeno že pred nekaj leti na župnijskem sestanku. Hvala lepa že vnaprej za razumevanje!

DVA JUBILEJA sta pred nami: letos praznujemo 50-letnico prihoda slovenskih franciškanov v Avstralijo in 50-letnico izhajanja Misli. Oba jubileja bomo proslavili v vsakem našem centru v drugi polovici leta. Vec o tem boste brali v Mislih.

MLADINSKI KONCERT, ki se zdaj imenuje slovenski koncert, bo v oktobru pri nas v Sydneyju. Poleg mladine nastopajo tudi odrasli. Že zdaj je prav, da skupine in posamezniki zacno pripravljati svoj program za nastop. Koncert bo letos v našem verskem središcu v Merrylandsu.

p. Valerijan

PASTORALNI OBISK Štirikrat na leto se eden od patrov iz Merrylandsa poda med Slovence na Zlati obali in v Queenslandu. V božicni dobi sem bil z njimi podpisani - Filip. V petek, 29. 12. 2000, sem se odpeljal v Brisbane (752 kilometrov): Takoj z letališca sem šel z dobrotnikom - voznikom Jožetom Vahom k bolnikom, zvecer pa na njegov dom v Nerang, kjer nama je postregla njegova žena gospa Albina. V soboto zvecer je bila sveta maša za slovensko skupnost Zlate obale v cerkvi Srca Jezusovega v Surfers Paradise. Na praznik Svete Družine, na silvestrovo, smo se zbrali v društveni dvorani Planinka, kjer je bila ob petih sveta maša, tej pa je sledilo silvestrovanje - za nekatere pozno v noc. Eni smo se dvignili kar kmalu in krenili na pot dobrih 100 kilometrov dalec na Mt Mee. Docakali smo novo leto 2001 in se priporocili Bogu povezani z molitveno skupino, ki se vsak teden sreca, tokrat ponovno pri družini Anice in Mirka Cudermana. Zadnje vecje srecanje s Slovenci je bilo v tem casu na Soncni obali v cerkvi Stella Maris v Maroochydore. Zasluge za to slavje ima v najvecji meri g. Marjan Lauko, ki nam je na svojem domu postregel s primerno malico. Imeli smo tri vecja srecanja in eno pri bolnikih, zakoncih na Bribie Islandu, pri Pavli in Juriju (Giorgio) Marinovich. Kjerkoli smo se sešli, smo ugotovili, da je še ta in oni, ki je rad prišel, a ga ni, ker je bolan doma ali v bolnici, ali pa v domu upokojencev, prenekatere pa najdemo vpisane na spomeniku pri Mariji Pomagaj pri Planinki. In delo me je klicalo na pot - slišati je bilo SOS iz Kewja. P. Metodu sem pri sv. Cirilu in Metodu pomagal tudi tako, da sem šel s prvo skupino - z družinami (povprecna starost malo nad 40 let) v Mt Eliso v dneh od 7. do 14. januarja 2001. Drugi teden - z mladino - pa je bil na morju pater Metod, meni pa je zaupal cerkev in hišo z vsakodnevnimi skrbi in opravili. Ta teden smo z nekaterimi dobre volje imeli duhovno obnovo kot pripravo na slovesnost zlatega jubileja prihoda slovenskih franciškanov med rojake v Avstraliji in izhajanja mesecnika Misli. Cas je potekel, 1365 kilometrom iz Brisbana v Melbourne je bilo treba dodati še 707 kilometrov in prijeti za delo, ki me je pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu cakalo.

p. Filip