Cestitki
Vse leto mi zvesto pošiljate Misli, ki so ne le pestra
revija, ampak cisto po domace vabijo Slovenca/Slovenko, da se zmeraj bolj
okleneta Kristusa - cestitam temu apostolatu! Iz srca se zahvalim zanje.
Misli so pac slovenske misli na tem delu oble in dobro denejo, vsaj meni
sredi japonskega oceana. Boglonaj še enkrat. Blagoslovljen božic in milosti
polno novo leto vam in vašim sodelavcem.
Misijonar Vladimir Kos, Japonska
Spoštovani! Oce Evagrij je rekel: "Opusti navezanost
na mnoge stvari, da tvoje srce ne postane raztreseno in ne uniciš svojega
zadržanja srcnega miru." Smo v velikem jubileju 2000-letnice Kristusovega
rojstva. Iz srca vam želim, da bi lepoto božicne skrivnosti doživeli odrešujoce
v globini svojega srca. Naj bo za vas in za vse vaše bližnje v Kristusu
božicni cas, cas posebnih milosti, poln božjega blagoslova, miru in ljubezni,
s katero nas Bog v svojem Sinu neizmerno ljubi. Naj veselje nad Odrešenikom,
ki vedno znova prihaja, napolnjuje tudi vse dni leta Gospodovega 2001.
V cešcenju skrivnosti uclovecenja Božjega Sina ostajamo eno v Brezmadežni,
ki je znala v vsem reci Bogu 'da'! Najlepši praznik Gospodovega rojstva
v lepo pripravljenem srcu! P.S. Ce vas zanima kaj vec o našem misijonu,
si lahko ogledate na internetnem naslovu http://www.rkc.si/ofm/misijon/
Pater Pepi Lebreht
Na pragu petdesetletnice Slovenskega ameriškega raziskovalnega
središca
Dr. Edi Gobec
Kot smo se vnaprej sporazumeli v pogodbi, sem pred tedni
dobil svoje 'placilo' za sodelovanje pri enciklopediji o doprinosu izseljenskih
skupin k ameriškemu športu: zastonjski izvod knjige Encyclopedia of Ethnicity
and Sports. Letnica izdaje: 2000. Založnik: Greenwood Press, Westport,
Connecticut in London, England. Ob dostavi enciklopedije o izseljenskem
športu v Ameriki sem se spet spomnil urednikove prve ponudbe, naj bi napisal
250 besed o balinanju, ki ga poznam edino po svojih dobrih prijateljih
na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio, in ravno toliko - torej 250 besed
- o slovenskem športnem udejstvovanju v Ameriki. Glavni urednik, ki ima
sicer za sabo že vec knjig s podrocja ameriškega športa, je takrat menda
podobno podcenjeval Slovence kot tisti moji ameriški sodelavci na clevelandskih
gradbišcih, ki so me junija 1951. leta revnega, od malte in prahu umazanega
študenta filozofije in sociologije neprestano pozivali, naj jim pokažem
enega samega Slovenca, ki je kdaj res kaj posebno pomembnega dosegel,
na primer, kakega važnega izumitelja, velikega arhitekta, filmsko zvezdo
ali slavnega športnika. Danes sem zelo hvaležen za vse tisto poniževanje,
zmerjanje in izzivanje pred skoraj 50 leti, saj me je spodbudilo k sistematicnemu
raziskovalnemu - in pozneje vzgojnemu in publicisticnemu - delu, cigar
50-letnico bomo, ce Bog da, docakali cez pol leta. Pa tudi uredniku te
športne enciklopedije sem hvaležen, ker mi je hitro prisluhnil in spoznal,
da tudi ameriški Slovenci zaslužimo svoj prostor pod soncem. Konec koncev
smo za osrednji pregled svojih športnih uspehov dobili vec prostora kot
npr. Americani slovaškega, ukrajinskega, nizozemskega, mehiškega, japonskega
ali kitajskega porekla. In ceprav je še vedno ostala stiska in tekma za
prostor, smo veseli in ponosni, da so se ameriški Slovenci zelo dobro
izkazali tudi v športu. Kot vrhunski atleti in trenerji blestijo v kar
dolgi vrsti športnih disciplin od nogometa in basebala do smucanja in
hokeja. S številom olimpijskih odlicij in prvenstev pa dalec prekašajo
mnogo številcno dosti mocnejših narodnostih skupin. Osvojili so namrec
vsaj enajst olimpijskih medalj, od the kar devet zlatih. Temu izjemnemu
uspehu pa lahko ponosno dodamo vsaj še triindvajset ameriških in dvajset
svetovnih prvenstev. Kot vidite, vedno pišem 'vsaj', ker je možno, da
je the cudovitih slovenskih zmag še vec. Vkljuciti sem seveda mogel le
tiste, ki smo jih s sodelavci našega raziskovalnega središca doslej odkrili
in v naših arhivih dokumentirali. Pa še na enem podrocju nadkriljujemo
vse druge: ameriški Slovenec Aleksander Papesh je namrec zgradil najvecje
število najslavnejših športnih stadionov, med njimi najvecji stadion v
Puerto Ricu, stadion Three Rivers v Pittsburghu in sloviti stadion Roberta
Kennedyja v Washongtonu. (Dokumentacijo v besedi in slikah imamo seveda
tudi za sloviti nogometni stadion v Argentini, ki ga je nacrtoval tamkajšnji
sodelavec in odlikovanec našega raziskovalnega središca, arhitekt, slikar
in pisatelj Viktor Sulcic.) Tako Slovenci zavzemamo res kar castni položaj,
medtem ko marsikatera narodnostna skupina, med njimi tudi hrvaška in srbska,
ni v enciklopediji niti omenjena. Upam, da že ta primer prepricljivo pokaže,
kako važno je za vse Slovence, da junija 1951 nismo kot malodušni 'realisti'
ugotovili, da se ne da nic narediti ali se zanašali na druge, predvsem
na najbolj poklicane, ampak smo se takoj vrgli na delo in vsa dolga leta
vztrajali. Povsod, naj si bo na podrocju športa, misijonov, izumov, arhitekture,
medicine, znanosti, umetnosti, glasbe, literature in še kje. Slovenci
blestimo kot izredno sposoben in ustvarjalen narod in povsod lahko danes
na pragu petdesetletnice zastonjskega garanja to tudi prepricljivo dokažemo!
Skrbno zbrani in prevedeni tuji viri s skrajnega severa Evrope so npr.
pisali o slovenskem glasbeniku kot najvecjem velikanu glasbe za Sibeliusem
in na skrajnem jugu, na Antarktiki, kjer zasledimo tudi par drugih Slovencev,
smo odkrili kar dva izredno pomembna Slovenca iz ZDA: enega v samem vrhu
znanosti in drugega v administraciji. Ah, administracija, tudi politicna!
Mar nismo že leta 1981 objavili z avstrijskimi, nemškimi in angleškimi
viri bogato dokumentirane razprave o slovenskem kanclerju najvecje evropske
države in toliko drugega?! "Kako je bilo mogoce vse to odkriti," se je
v eni svojih knjig cudil razgledani akademik in naš obcasni sodelavec
dr. Anton Trstenjak. "Sistematicna, dobro dokumentirana in kriticna monografija,
ki zasluži prevod v slovenšcino," je o Šubljevi biografiji pisal akademik
dr. Dragotin Cvetko. "Eno najboljših del s podrocja izseljenskih študij,"
je izjavil ameriški urednik mednarodne sociološke revije prof. Mohan.
Po mnenju ameriškega univerzitetnega profesorja in urednika dr. W.T. Zyla
nam Anthology of Slovenian American Literature (prva in doslej edina angleška
antologija slovenske izseljenske književnosti s 60 ponatisi slovenske
izseljenske umetnosti) posreduje edinstven vpogled v slovenski literarni
doprinos Ameriki. "Monumentalno delo," je knjigo Slovenian Heritage (Slovenska
dedišcina, 642 strani) oznacil profesor dr. Vilko Fajdiga. "Knjiga je
vredna svoje teže v zlatu," je komentiral general in vojaški zgodovinar
Janez Švajncer. "To delo lahko služi za zgled drugim narodnostim, ki želijo
svetu predstaviti svojo dedišcino," je tudi v Atenah porocal mednarodni
znanstveni casopis. "Doslej najboljša knjiga o Slovencih v anglešcini,"
je pribil univerzitetni profesor dr. Štefan Slak. "Veliko delo," je zapisal
sedanji torontski kardinal dr. Alojzij Ambrožic - in še bi lahko naštevali.
Upamo, da podobne ocene presežejo zgovorni molk in povsem neutemeljene
javne napade, lažna podtikanja in vcasih serijska sramotenja (enkrat v
desetih narocenih nadaljevanjih) s strani pešcice ljubosumnih tekmecev
in njihovih privržencev, ki so bili doslej vedno zavarovani z nepredušno
cenzuro in jim nihce ni mogel odgovoriti. Vendar nas niso strli in delo
se je nadaljevalo in se še vedno nadaljuje. Tako pravkar pišem svoj šesti
prispevek za ameriške enciklopedije odkar sem v pokoju, to pot za Encyclopedia
of American Catholic Women, ki jo bo izdala ena najbolj uglednih ameriških
univerz. Tudi tu se obetajo izredno razveseljiva presenecenja! Kratek
- prekratek - inventar Kakšen je, v nekaj besedah, naš 'inventar' danes,
ko stojimo na pragu petdesetletnice dela? Z golim idealizmom smo ustvarili
za vse Slovence dragocene, doslej najbogatejše arhive o slovenskih dosežkih
v svetu in veliko zakladnico gradiva o slovenskih izseljenskih naselbinah,
društvih, ustanovah, itd., skupaj z zbirko vec tisoc zgodovnisko dragocenih
slik in dokumentov. Na tisoce izvodov ducata naših angleških knjig s slovensko
tematiko (poleg številnih Euramovih prevodov slovenske književnosti, kjer
sem dolgo sodeloval kot tajnik) pomaga dvigati razpoznavnost Slovencev
in slovensko narodno zavest med rojaki ter slovenski ugled v svetu. Naši
najbolj priljubljeni ucbeniki slovenšcine za angleško govorece (poleg
desetletij zastonjskega poucevanja in vsakoletnih slovenskih študijskih
nagrad za najboljše študente na Kentski univerzi) doprinašajo casten delež
k ohranjanju slovenskega jezika med našimi izseljenci in njihovimi potomci
v ZDA, Kanadi in Avstraliji, da ne omenjam slovenskih in tujih obiskovalcev
Slovenije, poslovnežev, diplomatov in turistov, ki so ponovno porocali,
da se najlažje ucijo slovenšcine po naših knjigah. Gotovo imajo svoj pomen
tudi objave v enciklopedijah, znanstvenih casopisih, revijah in ne nazadnje
v casopisih. Dodajmo še zelo dobro in marsikdaj množicno obiskana predavanja
in razstave širom po Ameriki in v Kanadi ter Avstraliji in razne nastope
na radiu in televiziji, pa seveda pomoc številnim vzgojiteljem, politikom,
novinarjem, študentom in iskalcem domacih vasic, slovenskih korenin in
vseh mogocih drugih informacij. Ni bilo lahko, a vzdržali smo in upamo,
da bomo tudi v prihodnje. Na pragu 50-letnice smo globoko hvaležni Bogu,
vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem. Tudi danes ne smemo odnehati!
Ogromno cudovitega gradiva je že pripravljenega za objave, hkrati pa še
vedno dopolnjujemo arhive in se trudimo s pripravljanjem novih knjig,
zlasti še mocno dokumentirane in bogato ilustrirane izdaje glavnega opusa
o slovenskih dosežkih v svetu. Prosimo vas, pomagajte nam s podatki, napotki,
izrezki (z navedbo vira in datuma), z dopolnili in z obvešcanjem rojakov
po vseh državah, zlasti še tistih, ki jim je bilo doslej povsem prikrito
dejstvo, da se z omrežjem sodelavcev kljub težkim razmeram že skoraj pol
stoletja uspešno trudimo za odkrivanje, predstavljanje, priznanje in spoštovanje
velikih slovenskih dosežkov po širnem svetu. Brez pretiravanja lahko trdimo,
da smo Slovenci kljub vsem svojim slabostim in napakam zmožen in ustvarjalen
narod, vreden pozornosti in spoštovanja! Ali kot je zapisal angleški profesor
R.G.A. De Bray, ki je eno naših angleških knjig ocenil z besedami 'odlicna
izdaja' (an excellent edition): "Slovenci so narod, ki je sicer majhen
po številu, a velik po duhu." Vsem iskreno želim res lepe in doživete
božicne praznike in zdravo, srecno in uspešno novo leto.
Pastorjeva molitev v parlamentu
Tole pa je zgodba iz nekega parlamenta. V kansaškem senatu
so na uvodni seji v leto 2000 slišali zanimivo molitev, ki še vedno vznemirja
nekatere ljudi. Ko je bil pastor Joe Wright naprošen, da za uvod v sejo
nekaj zmoli, so vsi pricakovali nekaj splošnih besed, slišali pa so tole:
Nebeški oce, danes prihajamo predte, da bi te prosili odpušcanja in da
bi iskali tvojo pomoc in smer, ki nam jo kažeš. Vemo, da tvoja Beseda
govori: "Gorje njim, ki zlo imenujejo dobro," toda ravno to smo storili.
Izgubili smo svoje duhovno ravnote`je in sprevrgli svoje vrednote. Priznamo,
da smo osmešili absolutno resnico tvoje Besede in to poimenovali 'pluralizem'.
Castili smo druge bogove in to poimenovali 'odprtost za druge kulture'.
Podpirali smo sprevrženost in to poimenovali 'alternativa'. Izkorišcali
smo uboge in to poimenovali 'loterija'. Nagradili smo lenobo in to poimenovali
'socialna skrb'. Ubili smo svoje nerojencke in to poimenovali 'pravica
do odlocitve'. Postrelili smo tiste, ki so za splav, in to poimenovali
'upraviceno'. Zanemarili smo vzgojo otrok in to poimenovali 'izgradnja
samozavesti'. Zlorabili smo moc in to poimenovali 'politika'. Poželeli
smo si tujo lastnino in to poimenovali 'ambicija'. Onesnažili smo zrak
s profanostjo in pornografijo in to poimenovali 'svoboda izražanja'. Osmešili
smo starodavne vrednote naših prednikov in to poimenovali 'razsvetljenje'.
Preišci nas, o Bog, in spoznaj danes naša srca; ocisti nas vsakega greha
in nas osvobodi. Vodi in blagoslovi te ljudi, ki si jih poslal, da nas
vodijo po poti izpolnjevanja tvoje volje. To te prosimo v imenu tvojega
Sina, našega Odrešenika, ki živi, Jezusa Kristusa. Amen. Odgovor je bil
takojšen. Kar nekaj poslancev je protestno zapustilo dvorano že med molitvijo.
V šestih tednih je bil pastor Wright deležen vec kot 5000 telefonskih
klicev; od the jih je bilo samo 47 negativnih. Iz Indije, Afrike in Koreje
prosijo za kopije njegove molitve. Radijski novinar Paul Harvey jo je
posredoval v odmevni oddaji The Rest of the Story; še nikoli ni bilo toliko
odzivov, odkar vodi to oddajo. Z Gospodovo pomocjo naj ta molitev prejadra
vso našo domovino (velja tako za Avstralijo, ZDA, Slovenijo in kjerkoli
že) in postane iskreno hrepenenje naših src, da bi se lahko znova imenovali
božje ljudstvo. "Ce ne stojite za necim, boste padli pred vsako recjo."
|