Z VSEH VETROV

Cestitki

Vse leto mi zvesto pošiljate Misli, ki so ne le pestra revija, ampak cisto po domace vabijo Slovenca/Slovenko, da se zmeraj bolj okleneta Kristusa - cestitam temu apostolatu! Iz srca se zahvalim zanje. Misli so pac slovenske misli na tem delu oble in dobro denejo, vsaj meni sredi japonskega oceana. Boglonaj še enkrat. Blagoslovljen božic in milosti polno novo leto vam in vašim sodelavcem.

Misijonar Vladimir Kos, Japonska

Spoštovani! Oce Evagrij je rekel: "Opusti navezanost na mnoge stvari, da tvoje srce ne postane raztreseno in ne uniciš svojega zadržanja srcnega miru." Smo v velikem jubileju 2000-letnice Kristusovega rojstva. Iz srca vam želim, da bi lepoto božicne skrivnosti doživeli odrešujoce v globini svojega srca. Naj bo za vas in za vse vaše bližnje v Kristusu božicni cas, cas posebnih milosti, poln božjega blagoslova, miru in ljubezni, s katero nas Bog v svojem Sinu neizmerno ljubi. Naj veselje nad Odrešenikom, ki vedno znova prihaja, napolnjuje tudi vse dni leta Gospodovega 2001. V cešcenju skrivnosti uclovecenja Božjega Sina ostajamo eno v Brezmadežni, ki je znala v vsem reci Bogu 'da'! Najlepši praznik Gospodovega rojstva v lepo pripravljenem srcu! P.S. Ce vas zanima kaj vec o našem misijonu, si lahko ogledate na internetnem naslovu http://www.rkc.si/ofm/misijon/

Pater Pepi Lebreht

Na pragu petdesetletnice Slovenskega ameriškega raziskovalnega središca

Dr. Edi Gobec

Kot smo se vnaprej sporazumeli v pogodbi, sem pred tedni dobil svoje 'placilo' za sodelovanje pri enciklopediji o doprinosu izseljenskih skupin k ameriškemu športu: zastonjski izvod knjige Encyclopedia of Ethnicity and Sports. Letnica izdaje: 2000. Založnik: Greenwood Press, Westport, Connecticut in London, England. Ob dostavi enciklopedije o izseljenskem športu v Ameriki sem se spet spomnil urednikove prve ponudbe, naj bi napisal 250 besed o balinanju, ki ga poznam edino po svojih dobrih prijateljih na Slovenski pristavi v Genevi, Ohio, in ravno toliko - torej 250 besed - o slovenskem športnem udejstvovanju v Ameriki. Glavni urednik, ki ima sicer za sabo že vec knjig s podrocja ameriškega športa, je takrat menda podobno podcenjeval Slovence kot tisti moji ameriški sodelavci na clevelandskih gradbišcih, ki so me junija 1951. leta revnega, od malte in prahu umazanega študenta filozofije in sociologije neprestano pozivali, naj jim pokažem enega samega Slovenca, ki je kdaj res kaj posebno pomembnega dosegel, na primer, kakega važnega izumitelja, velikega arhitekta, filmsko zvezdo ali slavnega športnika. Danes sem zelo hvaležen za vse tisto poniževanje, zmerjanje in izzivanje pred skoraj 50 leti, saj me je spodbudilo k sistematicnemu raziskovalnemu - in pozneje vzgojnemu in publicisticnemu - delu, cigar 50-letnico bomo, ce Bog da, docakali cez pol leta. Pa tudi uredniku te športne enciklopedije sem hvaležen, ker mi je hitro prisluhnil in spoznal, da tudi ameriški Slovenci zaslužimo svoj prostor pod soncem. Konec koncev smo za osrednji pregled svojih športnih uspehov dobili vec prostora kot npr. Americani slovaškega, ukrajinskega, nizozemskega, mehiškega, japonskega ali kitajskega porekla. In ceprav je še vedno ostala stiska in tekma za prostor, smo veseli in ponosni, da so se ameriški Slovenci zelo dobro izkazali tudi v športu. Kot vrhunski atleti in trenerji blestijo v kar dolgi vrsti športnih disciplin od nogometa in basebala do smucanja in hokeja. S številom olimpijskih odlicij in prvenstev pa dalec prekašajo mnogo številcno dosti mocnejših narodnostih skupin. Osvojili so namrec vsaj enajst olimpijskih medalj, od the kar devet zlatih. Temu izjemnemu uspehu pa lahko ponosno dodamo vsaj še triindvajset ameriških in dvajset svetovnih prvenstev. Kot vidite, vedno pišem 'vsaj', ker je možno, da je the cudovitih slovenskih zmag še vec. Vkljuciti sem seveda mogel le tiste, ki smo jih s sodelavci našega raziskovalnega središca doslej odkrili in v naših arhivih dokumentirali. Pa še na enem podrocju nadkriljujemo vse druge: ameriški Slovenec Aleksander Papesh je namrec zgradil najvecje število najslavnejših športnih stadionov, med njimi najvecji stadion v Puerto Ricu, stadion Three Rivers v Pittsburghu in sloviti stadion Roberta Kennedyja v Washongtonu. (Dokumentacijo v besedi in slikah imamo seveda tudi za sloviti nogometni stadion v Argentini, ki ga je nacrtoval tamkajšnji sodelavec in odlikovanec našega raziskovalnega središca, arhitekt, slikar in pisatelj Viktor Sulcic.) Tako Slovenci zavzemamo res kar castni položaj, medtem ko marsikatera narodnostna skupina, med njimi tudi hrvaška in srbska, ni v enciklopediji niti omenjena. Upam, da že ta primer prepricljivo pokaže, kako važno je za vse Slovence, da junija 1951 nismo kot malodušni 'realisti' ugotovili, da se ne da nic narediti ali se zanašali na druge, predvsem na najbolj poklicane, ampak smo se takoj vrgli na delo in vsa dolga leta vztrajali. Povsod, naj si bo na podrocju športa, misijonov, izumov, arhitekture, medicine, znanosti, umetnosti, glasbe, literature in še kje. Slovenci blestimo kot izredno sposoben in ustvarjalen narod in povsod lahko danes na pragu petdesetletnice zastonjskega garanja to tudi prepricljivo dokažemo! Skrbno zbrani in prevedeni tuji viri s skrajnega severa Evrope so npr. pisali o slovenskem glasbeniku kot najvecjem velikanu glasbe za Sibeliusem in na skrajnem jugu, na Antarktiki, kjer zasledimo tudi par drugih Slovencev, smo odkrili kar dva izredno pomembna Slovenca iz ZDA: enega v samem vrhu znanosti in drugega v administraciji. Ah, administracija, tudi politicna! Mar nismo že leta 1981 objavili z avstrijskimi, nemškimi in angleškimi viri bogato dokumentirane razprave o slovenskem kanclerju najvecje evropske države in toliko drugega?! "Kako je bilo mogoce vse to odkriti," se je v eni svojih knjig cudil razgledani akademik in naš obcasni sodelavec dr. Anton Trstenjak. "Sistematicna, dobro dokumentirana in kriticna monografija, ki zasluži prevod v slovenšcino," je o Šubljevi biografiji pisal akademik dr. Dragotin Cvetko. "Eno najboljših del s podrocja izseljenskih študij," je izjavil ameriški urednik mednarodne sociološke revije prof. Mohan. Po mnenju ameriškega univerzitetnega profesorja in urednika dr. W.T. Zyla nam Anthology of Slovenian American Literature (prva in doslej edina angleška antologija slovenske izseljenske književnosti s 60 ponatisi slovenske izseljenske umetnosti) posreduje edinstven vpogled v slovenski literarni doprinos Ameriki. "Monumentalno delo," je knjigo Slovenian Heritage (Slovenska dedišcina, 642 strani) oznacil profesor dr. Vilko Fajdiga. "Knjiga je vredna svoje teže v zlatu," je komentiral general in vojaški zgodovinar Janez Švajncer. "To delo lahko služi za zgled drugim narodnostim, ki želijo svetu predstaviti svojo dedišcino," je tudi v Atenah porocal mednarodni znanstveni casopis. "Doslej najboljša knjiga o Slovencih v anglešcini," je pribil univerzitetni profesor dr. Štefan Slak. "Veliko delo," je zapisal sedanji torontski kardinal dr. Alojzij Ambrožic - in še bi lahko naštevali. Upamo, da podobne ocene presežejo zgovorni molk in povsem neutemeljene javne napade, lažna podtikanja in vcasih serijska sramotenja (enkrat v desetih narocenih nadaljevanjih) s strani pešcice ljubosumnih tekmecev in njihovih privržencev, ki so bili doslej vedno zavarovani z nepredušno cenzuro in jim nihce ni mogel odgovoriti. Vendar nas niso strli in delo se je nadaljevalo in se še vedno nadaljuje. Tako pravkar pišem svoj šesti prispevek za ameriške enciklopedije odkar sem v pokoju, to pot za Encyclopedia of American Catholic Women, ki jo bo izdala ena najbolj uglednih ameriških univerz. Tudi tu se obetajo izredno razveseljiva presenecenja! Kratek - prekratek - inventar Kakšen je, v nekaj besedah, naš 'inventar' danes, ko stojimo na pragu petdesetletnice dela? Z golim idealizmom smo ustvarili za vse Slovence dragocene, doslej najbogatejše arhive o slovenskih dosežkih v svetu in veliko zakladnico gradiva o slovenskih izseljenskih naselbinah, društvih, ustanovah, itd., skupaj z zbirko vec tisoc zgodovnisko dragocenih slik in dokumentov. Na tisoce izvodov ducata naših angleških knjig s slovensko tematiko (poleg številnih Euramovih prevodov slovenske književnosti, kjer sem dolgo sodeloval kot tajnik) pomaga dvigati razpoznavnost Slovencev in slovensko narodno zavest med rojaki ter slovenski ugled v svetu. Naši najbolj priljubljeni ucbeniki slovenšcine za angleško govorece (poleg desetletij zastonjskega poucevanja in vsakoletnih slovenskih študijskih nagrad za najboljše študente na Kentski univerzi) doprinašajo casten delež k ohranjanju slovenskega jezika med našimi izseljenci in njihovimi potomci v ZDA, Kanadi in Avstraliji, da ne omenjam slovenskih in tujih obiskovalcev Slovenije, poslovnežev, diplomatov in turistov, ki so ponovno porocali, da se najlažje ucijo slovenšcine po naših knjigah. Gotovo imajo svoj pomen tudi objave v enciklopedijah, znanstvenih casopisih, revijah in ne nazadnje v casopisih. Dodajmo še zelo dobro in marsikdaj množicno obiskana predavanja in razstave širom po Ameriki in v Kanadi ter Avstraliji in razne nastope na radiu in televiziji, pa seveda pomoc številnim vzgojiteljem, politikom, novinarjem, študentom in iskalcem domacih vasic, slovenskih korenin in vseh mogocih drugih informacij. Ni bilo lahko, a vzdržali smo in upamo, da bomo tudi v prihodnje. Na pragu 50-letnice smo globoko hvaležni Bogu, vsem sodelavcem, dobrotnikom in prijateljem. Tudi danes ne smemo odnehati! Ogromno cudovitega gradiva je že pripravljenega za objave, hkrati pa še vedno dopolnjujemo arhive in se trudimo s pripravljanjem novih knjig, zlasti še mocno dokumentirane in bogato ilustrirane izdaje glavnega opusa o slovenskih dosežkih v svetu. Prosimo vas, pomagajte nam s podatki, napotki, izrezki (z navedbo vira in datuma), z dopolnili in z obvešcanjem rojakov po vseh državah, zlasti še tistih, ki jim je bilo doslej povsem prikrito dejstvo, da se z omrežjem sodelavcev kljub težkim razmeram že skoraj pol stoletja uspešno trudimo za odkrivanje, predstavljanje, priznanje in spoštovanje velikih slovenskih dosežkov po širnem svetu. Brez pretiravanja lahko trdimo, da smo Slovenci kljub vsem svojim slabostim in napakam zmožen in ustvarjalen narod, vreden pozornosti in spoštovanja! Ali kot je zapisal angleški profesor R.G.A. De Bray, ki je eno naših angleških knjig ocenil z besedami 'odlicna izdaja' (an excellent edition): "Slovenci so narod, ki je sicer majhen po številu, a velik po duhu." Vsem iskreno želim res lepe in doživete božicne praznike in zdravo, srecno in uspešno novo leto.

Pastorjeva molitev v parlamentu

Tole pa je zgodba iz nekega parlamenta. V kansaškem senatu so na uvodni seji v leto 2000 slišali zanimivo molitev, ki še vedno vznemirja nekatere ljudi. Ko je bil pastor Joe Wright naprošen, da za uvod v sejo nekaj zmoli, so vsi pricakovali nekaj splošnih besed, slišali pa so tole: Nebeški oce, danes prihajamo predte, da bi te prosili odpušcanja in da bi iskali tvojo pomoc in smer, ki nam jo kažeš. Vemo, da tvoja Beseda govori: "Gorje njim, ki zlo imenujejo dobro," toda ravno to smo storili. Izgubili smo svoje duhovno ravnote`je in sprevrgli svoje vrednote. Priznamo, da smo osmešili absolutno resnico tvoje Besede in to poimenovali 'pluralizem'. Castili smo druge bogove in to poimenovali 'odprtost za druge kulture'. Podpirali smo sprevrženost in to poimenovali 'alternativa'. Izkorišcali smo uboge in to poimenovali 'loterija'. Nagradili smo lenobo in to poimenovali 'socialna skrb'. Ubili smo svoje nerojencke in to poimenovali 'pravica do odlocitve'. Postrelili smo tiste, ki so za splav, in to poimenovali 'upraviceno'. Zanemarili smo vzgojo otrok in to poimenovali 'izgradnja samozavesti'. Zlorabili smo moc in to poimenovali 'politika'. Poželeli smo si tujo lastnino in to poimenovali 'ambicija'. Onesnažili smo zrak s profanostjo in pornografijo in to poimenovali 'svoboda izražanja'. Osmešili smo starodavne vrednote naših prednikov in to poimenovali 'razsvetljenje'. Preišci nas, o Bog, in spoznaj danes naša srca; ocisti nas vsakega greha in nas osvobodi. Vodi in blagoslovi te ljudi, ki si jih poslal, da nas vodijo po poti izpolnjevanja tvoje volje. To te prosimo v imenu tvojega Sina, našega Odrešenika, ki živi, Jezusa Kristusa. Amen. Odgovor je bil takojšen. Kar nekaj poslancev je protestno zapustilo dvorano že med molitvijo. V šestih tednih je bil pastor Wright deležen vec kot 5000 telefonskih klicev; od the jih je bilo samo 47 negativnih. Iz Indije, Afrike in Koreje prosijo za kopije njegove molitve. Radijski novinar Paul Harvey jo je posredoval v odmevni oddaji The Rest of the Story; še nikoli ni bilo toliko odzivov, odkar vodi to oddajo. Z Gospodovo pomocjo naj ta molitev prejadra vso našo domovino (velja tako za Avstralijo, ZDA, Slovenijo in kjerkoli že) in postane iskreno hrepenenje naših src, da bi se lahko znova imenovali božje ljudstvo. "Ce ne stojite za necim, boste padli pred vsako recjo."