Za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša, velikem presenečnju med predlaganimi imeni za aktualno vladno posadko vsekakor velja, da so ga doma in po svetu sprejeli zelo naklonjeno; med Slovenci čez mejo nedvomno tudi zato, ker so vprašanja, ki jih zadevajo in mnogotere oblike sodelovanja ocenjene tako pomembno, da se jih obravnava in ureja na ministrski ravni.
To pa je, nenazadnje, povezano tudi s temu primernimi stiki in odnosi v drugih okoljih, državah gostiteljicah, kjer živi, kot ocenjujejo, kakšnega pol milijona Slovencev; zato nas ni, poudarjajo, samo dva milijona temveč za četrtino več ...

Kronisti bi ob tem verjetno dodali še sogovornikovo večkrat omenjeno stališče – nazadnje na četrtkovem tradicionalnem celodnevnem vseslovenskem srečanju v državnem zboru – kako je pomembno, "da se srečujemo levi, desni, severni in južni, vzhodni in zahodni in se strpno pogovarjamo, kajti s tem imamo pri nas kar nekaj težav" ... Tako tudi ni čudno, da se je moral dan pred tem na srečanju z novinarji braniti s pojasnilom, kako spričo aktulnih vladnih dogajanj ne bo trojni minister, kakor je v nekem trenutku v tem tednu kazalo, temveč le dvojni in to le začasno ...
V minulih mesecih in tednih je bilo izrazito veliko delovno intenzivnih srečanj, povezanih s položajem slovenskih manjšin, dr. Žekš in sodelavci pa so tudi obiskali precej tradicionalno številčnih in prepoznavnih slovenskih skupnosti po svetu, od severno in južnoameriških, kanadskih in avstralskih, prek zahodnoevropskih, do najmlajših na območju nekdanje Jugoslavije, kakršna je denimo nedavno ustanovljena slovenska skupnost v Črni Gori; kot je poročala dvočlanska "delegacija" na četrtkovem srečanju v DZ, "številčno še majhni, in z mnogimi začetnimi težavami a tudi potencialom in velikimi ambicijami.

O vseh teh aktivnostih in načrtih so na uradu pred kratkim pripravili obširna poročila, med katerimi so opazni programi znanstvenega in gospodarskega sodelovanja, kar dr. Žekš tudi posebej poudarja. Da je ob že tradicionalnih aktivnostih kot so ohranjanje jezika, kulture, pripadnosti in drugo, to, pa še vprašanje, kako v vse to bolj vključiti mlade, med njimi mnoge odlično izobražene in sposobne, res zelo pomembno področje, so potrdile razprave na obeh vladnih posvetovalnih svetih in na srečanju v DZ.
Pohvale in dobrohotne kritike
V teh vzneseno prazničnih dneh, ob množičnem obisku Slovencev in njihovih potomcev z vseh strani sveta, ki ne skoparijo s pohvalami, a tudi ne s številnimi kritičnimi pripombami, se zdi logično sogovornika vprašati, kako sam ocenjuje (ne)uresničevanje lastnih načrtov na zanj, znanstveniku s področja naravoslovja, dokaj novem polju.
"Moram priznati, da nisem imel kakšnih posebnih srednjeročnih ali dolgoročnih načrtov. V to sem šel z zavestjo, da so naši Slovenci v zamejstvu in po svetu dobri, saj če ne bi bili taki, ne bi dosegli tega kar so. V svet so šli predvsem najbolj pogumni, najbolj ambiciozni in z leti so si pridobili ogromno izkušenj, pa po večini tudi poskrbeli za svoj materialni položaj. Lahko torej govorimo o odprtem, obojestransko koristnem sodelovanju, kjer pa bi v Sloveniji lahko mnogo bolj kot doslej, uporabili njihove poslovne in druge izkušnje iz sveta, kakršnih pač sami nimamo. Šlo je torej preprosto za zaupanje in prepričanje, da lahko na tem področju z dobrimi programi postopoma dosežemo določene premike v pozitivno smer. Razumeti je treba, da ni mogoče pričakovati hitrih korakov, velikih rezultatov v kratkem času", pojasnjuje dr. Žekš.

Spletni seznam slovenskih znanstvenikov
Dr. Žekš je prepričan, da ima znanstveno in gospodarsko sodelovanje s Slovenci v soseščin in po svetu, kakor ga načrtujejo tudi ob pomoči že vzpostavljene spletne povezave, kjer je na posebnem portalu Urada že obsežen seznam uglednih znanstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta, dobre možnosti za razvoj. Nenazadnje določeni stiki že potekajo, zanimanja med slovenskimi strokovnjaki po svetu je veliko. Nekateri so celo zamerili, ker so menili, da so jih spregledali, ko so širom po svetu romala pisma s povabilom za sodelovanje, med drugim že pri oblikovanju slovenskega univerzitetnega izobraževalnega sistema in na drugih področjih znanosti in raziskovanja.
"A moramo biti realni. Taki načrti in programi so lahko le dolgoročni. Za opaznejše premike so potrebne dolgoletne aktivnosti. Za začetek si že nekaj časa prizadevamo, da bi pridobiti ugledne slovenske znanstvene iz tujine, ki bi imeli pri nas nekakšne satelitske laboratorije. Pomeni, da bi prihajali v Slovenijo občasno in za krajša obdobja, ter v sodelovanju s slovenskimi sodelavci delali na različnih pomembnih raziskovalnih projektih projektih. Toda tu se pri nas neverjetno zapleta. Naš sistem je tog, brez posluha za take novosti, ne dopušča izjem. Ko iščemo možnosti kako bi uvajali take za nas nedvomno koristne možnosti, zadenemo ob odpore in popolno nerazumevanje. V praksi to pomeni, da zato, ker v zdaj veljavnih razpisih za financiranje različnih projektov to ni predvideno, tega ni možno izpeljati ... Res pa bi ta te programe potrebovali tudi več denarja."

Le peščico kaj zanima o izseljencih?
Slovenske rojake, ki so te dni pri nas, pa je tudi neprijetno presenetilo mnenje neke javne ankete, ki naj bi le potrdila to, kar se zdi sicer znano; da v Sloveniji pravzaprav zelo malo vemo o Slovencih izven meja, pa naj gre za bližnjo ali širšo soseščino ali one na oddaljenih celinah. Menda jih le štiri od vprašanih sploh ima kakšno mnenje o tem ...

"Če pustimo vnemar pomisel, na kaj in kam natančno je merilo tako splošno vprašanje, ostane grenak prioukus, če nam je tu v Sloveniji res tako malo mar za te naše ljudi, Slovence izven meja ... Nas res tako malo zanima, kje in kako živijo, kaj tudi njih zanima in nam imajo povedati? Pri tem vidim zelo pomembno vlogo medijev. Mediji so neprecenljivi pri informiranju in tudi na ta način lahko veliko prispevajo k boljšemu razumevanju, povezovanju ljudi. Pred časom so že bili organizirani seminarji za urednike in novinarje v različnih medijev po svetu in mislim, da bi morali s tem nadaljevati, pri čemer bi bilo koristno, da bi se na take delavnice še bolj dejavno vključevali tudi novinarji in uredniki iz Slovenije."

"Boljše seznanjanje slovenske javnosti s Slovenci po svetu je ključno da jih bolje spoznamo in predpogoj, da jih, ko so primerne priložnosti, sprejemajo tudi kot na primer primerne poslovne partnerje oziroma sodelavce na različnih področjih sodelovanja. Naj to ilustriram kar s primeri, ki mi jih navajajo ugledni in uspešni izseljenci, ko se srečujem z njimi bodisi po svetu ali ko prihajajo na obisk.
Ko odhajajo predstavniki slovenskih podjetij poslovno v tujino pa naj bo to na primer Brazilija, Kitajska ali katero koli veliko tuje okolje, se zaprašijo naravnost k tujim partnerjem, pri čemer verjetno ne poznajo ne poslovnih navad, so po navadi v podrejenem položaju zaradi šibkejše komunikacije, ne vedo za določene posebnosti okolja. Pri tem povsem prezrejo številne naše uspešne rojake, gospodarstvenike in različne strokovnjake z dolgoletnimi življenjskimi in poslovnimi izkušnjami v tujem poslovnem svetu.
Za razliko od tega, pripovedujejo, se na primer predstavniki nemških podjetij zelo radi najprej povežejo z uspešnimi predstavniki njihovih etničnih skupnosti, recimo v Braziliji ali kjer koli že. Očitno se o uspešnih Slovencih v svetu, ki bi rade volje tudi strokovno in poslovno bolj sodelovali s Slovenijo, premalo ve. In spet ponavljam, da tudi tu, pri obveščanju in ozaveščanju lahko odigrajo pomembno vlogo tudi mediji."

Izseljenci negujejo ugled Slovenije po svetu
Dr. Žekš v pogovoru omenja tudi opažanje, kako se – prav zaradi prepoznavne aktivnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, kar je bilo seveda zelo očitno predvsem v času slovenske osamosvojitve – "v pozitivno smer" spreminja pogled tujcev na Slovenijo. Kot poudarja, so Slovenci povsod lojalni državljani, ki pa na zdrav in spoštljiv način izražajo tudi svojo pripadnost Sloveniji. V tujih okoljih je to dobro sprejeto. In tak je bil tudi nedavni dogodek v Clevelandu, kjer je slavnostno prireditev ob praznovanju 20-letnice slovenske osamosvojitve, osebno spremljal ameriški veleposlanik, ki je iz Slovenije. Torej iz Ljubljane je šel na slovensko praznovanje v Clevelandu ... In ko že omenjamo to "slovensko Ljubljano", kjer je v središču mesta, znanega po nekoč tradicionalno strnjeni naselbini mnogih generacij slovenskih izseljencev in je tudi istoimenska ulica – Ljubljana, še dodajmo, da je bilo, prav tako ne dolgo nazaj, tudi pri nas v glavnem mestu zanimovo in plodno srečanje z županov Clevelanda. Ta na povabilo ljubljanskega župana v spremstvu ni imel le ljudi "po protokolu" iz lastne uprave, temveč tudi ugledne potomce slovenskega rodu. Očitno se je dobro zavedal, da to lahko precej prispeva k dobremu sodelovanju.

In pogled v prihodnost?
"To področje s katerim se ukvarjam zdaj, mislim da ne prenese kakšnih velikih revolucij. Seveda, marsikdaj bi radi, da bi se stvari razvijale hitreje, a pomemebno je, da vztrajamo vsaj pri majhnih korakih. Toda če se mora kaj zgoditi hitreje, menim da bi morali biti to programi in aktivnosti za mlade, mlajše generacije izseljencev oziroma njihove potomce. Že kar nekaj časa je znano, da se sodobne mlade generacije iz različnih razlogov nekako ne (z)najdejo v klasičnih programih društev, v tradicionalnih klubskih aktivnostih, ki so jih desetletja požrtvovalno in z mnogimi odrekanji razvijale generacije njihovih staršev ali starih staršev. Povsod smo priča dinamičnim spremembam, ki jim je treba prilagajati. Tudi na tokratnih srečanjih v Sloveniji je bilo v povezavi s tem precej pobud in novih zamisli, ki jih bomo skušali skupaj uresničevati.

Utrujenost, naveličanost, razočaranje spričo številnih težav? Niti ne, je prepričljiv sogovornik, " sorazmerno zadovoljen s še dovolj energije tudi takrat, ko "misli, da je nekaj urejeno, pa ni". Vedno je imel nekako veselje s tistim, kar je počel. Saj v bistvu niti ni vedno jasno, kaj je ob tem, namreč veselju do dela, vzrok in kaj posledica. "Če se zares lotiš določenega dela z vso dušo, doživljaš uspeh in te začne veseliti."

Dež ali ne minister si je ogledal prireditev Dobrodošli doma 2011

Zaključna scena s prireditve Dobrodošli doma 2011

Različnih prepričanj a se znajo pogovarjati
Kot še dodaja, v Sloveniji očitno prevladuje zmotno prepričanje, da so Slovenci po svetu kar vsevprek sprti in razdeljeni, četudi je res, da ima vsak svojo zgodbo. Pri marsikomu, predvsem med starejšimi generacijami, je bil odhod od doma povezan s pomanjkanjem, s politiko ali obojim. Pa vendar so to "popolnoma v redu ljudje. Imajo svoje razloge, poglede, različna politična stališča – s čimer pa ni nič narobe. Pomembno je, da se znamo pogovarjati in skušati videti kaj je dobro za vse. Slovenci po svetu tudi pokažejo, da so bistveno bolj zavedni kot smo mi. Slovenska zastava v svetu nekaj pomeni, z njo izražajo spoštovanje slovenski državi ne glede na to, kdo jo vodi. Doma očitno tega ne zmoremo. Slovenska država se nam zdi v redu kadar jo vodijo "naši", tisti s katerimi simpatiziramo, ko se to spremeni, naenkrat nima več cene in ne veljave. Torej ta ponos, toleranca in sposobnost ljudi, da se kljub različnim pogledom in usmeritvam pogovarjajo in sodelujejo, se mi zdi zelo pomembna in vredna posnemanja."
Dragica Bošnjak

Članek v časopisu DELO