Naslovna stran
Home
Društva organizacije Diplomatska predstavništva Verska središča Glas Slovenije Misli Slovenski novinarji
po svetu
Mediji Slovenija, Slovenci po svetu E-uprava SlovenijePoezija Košak Pišite nam Webmaster

15. OBLETNICA SAMOSTOJNE SLOVENSKE DR ŽAVE PRI
SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY

Govor Alfreda Brežnika, častnega generalnega konzula RS, 24. junija 2006

Gospod Robert Fischer, predsednik SDS;
Gospod Bojan Bertoncelj, odpravnik poslov Veleposlaništva RS;
Spoštovana pater Valerijan Jenko, OAM in pater Darko Žnidaršič;
Gospod Dušan Lajovic
Predstavniki slovenskih organizacij, oktet ZVEN iz Črnuč in ostali gostje iz Slovenije, drage rojakinje in dragi rojaki.

V javnih občilih iz Slovenije sem zasledil članek, v katerem piše, da bodo 15. obletnico slovenske državnosti v Sloveniji slavili kar na 160 mestih . Pomislite, če temu dodamo še razne slavnosti in prireditve širom sveta, kjer živijo Slovenci, bi se to število prav gotovo najmanj podvojilo. To je tudi dokaz, da Slovenci, ne glede kje živijo, znajo ceniti to - kaj pomeni, končno imeti svojo državo. Zato je to eden največjih, če ne največji praznik naše države; in, tega se vsi zavedamo. In še posebej zato, ker je ta praznik utemeljen na demokratični odločitvi vseh državljanov Slovenije.

Lahko bi tudi rekli, da se je s tem dnem sklenil ali zaključil krog, ki se je pričel leta 623 z ustanovitvijo Samove države Karantanije, in se že pretrgal sredi 8. stoletja, in to, za celih 12 stoletij. Sledilo je obdobje raznih državnih tvorb in vojvodin; pokristjanjenje ter fevdalno obdobje; kmečki upori, stoletja Habsburške nadoblasti, vse do konca prve svetovne vojne l. 1918. In nato obdobje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje preimenovane v Jugoslavijo, do začetka druge svetovne vojne, kateri pa je sledila nova razdelitev slovenskega ozemlja med kar tri okupatorje. Po vojni pa zopet Jugoslavija, tokrat Federativna Socialistična Republka Jugoslavija. Tudi ta se je pričela razkrajati, šele po Titovi smrti 1980, zaradi mednacionalnih nasprotij in to predvsem srbskega nacionalizma.

Tedaj so se v Sloveniji najprej uprli pisatelji o poenotenju pouka književnosti. Spomladi 1987 je izšla 57 številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program. Sledila je aretacija četverice publicistov, vključno Janeza Janše, in pričelo se je ustanavljanje prvih političnih strank ter koalicije DEMOS. Julija 1990 je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o suverenosti Slovenije, kateri je decembra meseca sledil plebiscit, ki je izglasoval suverenost Slovenije, ta pa je 25. junija razglasila samostojnost.

To je pa bilo preveč za beograjski komunistični režim. Poslali so JLA, ki je hotela preprečiti odhod Slovenije iz SFRJ. Ko so komunisti spoznali, da se slovenski narod ne da kar tako ustrahovati in, da hoče svobodo za vsako ceno, so 1. oktobra Slovenijo zapustili, in to za vedno.

Poglejte, vse to se je zgodilo pred 15. leti, kar je nedvomno za vedno spremenilo usodo našega naroda in status Slovenije, kot samostojne države. S tem pa se je končno sklenil ali zakijučil, prej omenjeni, pred 12 stoletji pričeti krog samostojna demokratična slovenska država je zdaj tu, in tudi za vedno! To je kar mi proslavljamo danes. In prav je tako.

Ta naša 15 let stara država je veliko dosegla v tem relativno kratkem obdobju, je visoko spoštovana članica v ES, kakor tudi v ostalem svetu. Je parlamentarna demokracija, članica večine mednarodnih združenj, članica Sveta za Evropo od 1993 leta, NATO in ES od 1. maja 2004. Slovenija je v 1. 2005 uspešno predsedovala OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi). S 1. januarjern 2007 pa bo sprejela EVRO za svojo valuto. Vklučitev v evrozono, pa je po besedah predsednika vlade g. Janše, največji dosežek Slovenije od vstopa v evropsko skupnost. Oktobra meseca 2007 pa bo vključena v Schengensko združenje držav.

Kaj pa življenski standard v Sloveniji? Po poročilu Evropske komisije je v 1. 2005 dosegel 81 % GDP (bruto domači prizvod), povprečja 25-h članic ES, merjen po kupni moči.

Predsedovanje EU v prvi polovici 1. 2008 bo prav gotovo eden ključnih izzivov za Slovenijo v naslednjih dveh letih.

Kaj pa Slovensko - Avstralski odnosi? Normalni, korektni. Vedno več mlajših Slovencev, družin in posameznikov je, ki prihajajo v Avstralijo na podiplomske študije ali na razna izpopolnjevanja ali pa se zaposlijo. Bilateraina trgovska izmenjava in investicije tudi polagamo rastejo. V zadnjem letu se je Harvey Norman v Sloveniji še bolj razširil, nove poslovalnice namerava odpreti v Kopru, Celju in Mariboru. Največji avstralski izdelovalec igralnih avtomatov Aristocrat je kupil 50% podjetja Elektronček za okrog AU $48 mil. In na področju turizma? Vedno več avstralskih turistov obišče Slovenijo, lani jih je bilo že 14,000. Iz Slovenije pa tudi prihaja vedno več turistov Avstralijo.

Ob koncu pa še moje čestitke za državni praznik - 15. obletnico samostojne slovenske države, prav vsem. Želim vam lep večer.

Ob tej priliki bi se želel zahvaliti oktetu ZVEN za ves trud, ki so ga vložili v to, da je prišlo do uresničitve njihovega obiska k nam v Avstralijo. Vem, da pri organizaciji ni šlo vse gladko, frustracij in ne vem česa vsega je bilo polno. So pa prišli in zato smo jim hvaležni. Hvaležni smo jim za njihovo lepo petje, odličen izbor pesmi in čudovite glasove, ki so in bodo še omehčali marsikatero srce in orosili ponekatero oko. Hvala vam vsem. Upam, da boste tudi vi odnesli domov v Slovenijo kanček lepega in prijetnega s tega obiska na petem kontinentu, in, da vam ne bo žal, da ste prišli. Uspešno gostovanje tudi v Melbournu, nato pa varno in srečno vrnitev domov.

Mislim, da je prav, da se ob tej priliki javno zahvalim še Uradu za Slovence po svetu in MZZ za njihovo gmotno pomoč pri izvedbi obiska ZVEN.

Kot vemo se z današnjim obiskom na proslavi 15. obletnice slovenske države pri SDS od nas uradno poslavija g. Bojan Bertoncelj, odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Canberri. S svojo družino se po izteku svojega štiri letnega mandata vrača domov v Slovenijo. V imenu slovenske skupnosti in v svojem imenu mu želimo, kakor tudi soprogi Veri in sinovoma, srečen in varen povratek domov ter obilo uspeha pri svojem poklicnem delu, kakor tudi sreče in zadovoljstva v družinskem krogu. Bojan, tudi osebno bi se Ti želel zahvaliti za sodelovanje in vso podporo, ki sem je bil deležen med Tvojim mandatom tukaj v Avstraliji. Iskrena hvala!