Državni svet Republike Slovenije je v Državni zbor Republike Slovenije predložil Predlog zakona o dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-E). Državni svet Republike Slovenije predlaga, da se v Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije zviša starostna meja glede priglasitve v slovensko državljanstvo iz 36 na 45 let in sicer v primerih, ko je bila oseba na dan uveljavitve zakona (25. 6. 1991) starejša od 25 let, hkrati pa naj bi se z novelo dopolnil tudi 13. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije v delu, ki govori o izredni naturalizaciji oseb slovenskega porekla. Zakon naj bi izrecno določal, iz katerega geografskega območja lahko izhajajo predniki osebe, ki prosi za sprejem v slovensko državljanstvo, prav tako pa naj bi zakon uradni osebi dal pooblastilo, da odloči mimo zahtevka stranke, če oceni, da je druga pravna podlaga zanjo ugodnejša.

Vlada Republike Slovenije glede predloga Državnega sveta Republike Slovenije meni naslednje:

Primerjalna zakonodaja o državljanstvu kaže, da takšnega instituta, kot ga pozna slovenski zakon o državljanstvu, pravzaprav ni, saj države večinoma pogojujejo pridobitev državljanstva po rodu do 23 leta starosti, v večini primerov pa se mora oseba takrat odločiti, katero državljanstvo želi ohraniti, v kolikor se izkaže, da je dvojni ali večkratni državljan.

Priglasitev predstavlja enega izmed načinov pridobitve državljanstva Republike Slovenije, pri čemer je osnovni pogoj za pridobitev državljanstva državljanstvo Republike Slovenije enega od staršev ob rojstvu osebe, ki se priglaša. Sam postopek se izvede s podajo izjave o priglasitvi, ki jo za mladoletnega otroka poda tisti od staršev, ki je bil ob rojstvu otroka državljan Republike Slovenije oziroma izjavo o priglasitvi lahko poda polnoletna oseba do dopolnjenega 36. leta starosti. Pri tem je potrebno poudariti, da priglasitev omogoča pridobitev državljanstva tudi osebi, čigar predniki državljanstva Republike Slovenije niso pridobili po rodu, temveč z naturalizacijo.

Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je starostna meja 36 let tista meja, ki še omogoča pridobitev državljanstva po rodu, torej sledenje v državljanstvu enemu od staršev, od te starosti dalje pa zakon še vedno omogoča olajšan način pridobitve slovenskega državljanstva za osebe slovenskega porekla in sicer skozi postopek izredne naturalizacije. Napačno je mnenje Državnega sveta Republike Slovenije, ki v uvodu predlaganega zakona navaja, da mora prosilec izpolnjevati tudi znanje slovenskega jezika in predložiti odpust iz izvornega državljanstva. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljnjem besedilu: ZDRS) namreč v 13. členu omogoča olajšan način pridobitve slovenskega državljanstva za osebe slovenskega porekla, pri čemer tej kategoriji prosilcev ni potrebno izpolnjevati pogoja znanja slovenskega jezika in pogoja enoletnega bivanja v Republiki Sloveniji (navedena pogoja morajo izpolnjevati ostali prosilci, ki prosijo za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS). Oseba v vsakem primeru ohrani tudi izvorno državljanstvo. Nenazadnje je bil z zadnjo novelo ZDRS še olajšan način pridobitve slovenskega državljanstva za osebe slovenskega porekla, ki živijo v tujini, saj pogoj zagotovljenega trajnega vira preživljanja ni več določen.

Vlada Republike Slovenije meni, da predlagana sprememba ni potrebna, saj ZDRS ne pogojuje sprejema osebe v državljanstvo z določbo, da mora prednik izhajati iz območja ozemlja današnje Republike Slovenije. Pridobitev državljanstva je vezana na slovensko poreklo, ki ga mora oseba v postopku izredne naturalizacije izkazati.

Vlada Republike Slovenije prav tako meni, da ni potrebno v zakonu izrecno opredeliti, da naj pristojni organ v postopku pridobitve državljanstva odloči po za stranko ugodnejšem členu zakona, saj je pristojni organ že danes v skladu z načelom varstva pravic stranke iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo 2) stranko dolžan opozoriti na možnost pridobitve državljanstva po postopku, ki bi bil za stranko ugodnejši. Ker pa gre za postopek, ki se uvede na zahtevo stranke, ni mogoče sprejeti mnenja, da naj pristojni organ odloči mimo zahtevka stranke, čeprav je stranko pred tem že seznanil z možnostjo oziroma pravno podlago, ki je zanjo ugodnejša.

Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga zakona o dopolnitvah zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-E).