Naslovna stran
Home
Društva organizacije Diplomatska predstavništva Verska središča Misli Mediji Slovenija, Slovenci po svetu E-uprava SlovenijePišite nam Webmaster

 

MATICA UMRLIH

Umrl je Janez Drnovšek

Ostaja spomin na politični in socialni angažma

 

Janez Drnovšek
foto: Matej Družnik

23.02.2008
Ljubljana - MMC RTV SLO



Po dolgi bolezni je ponoči v 58. letu starosti umrl nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek.

Novico o smrti so sporočili iz pisarne nekdanjega predsednika. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Študij ekonomije je končal na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1986 pa je na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru pridobil naziv doktor ekonomskih znanosti.

Na politično prizorišče je stopil leta 1989, ko je za leto dni zasedel mesto predsednika predsedstva nekdanje Jugoslavije.

Vloga pri osamosvojitvi

Drnovšek je kot pogajalec med slovenskim vodstvom, vodstvom nekdanje Jugoslavije in Jugoslovansko ljudsko aramado odigral ključno vlogo že ob samem rojstvu slovenske države. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za svoje zasluge v procesu osamosvajanja je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Na čelu države

Leta 1992 je stopil na čelo Liberalnih demokratov, še istega leta pa je postal predsednik slovenske vlade. To funkcijo je s krajšo prekinitvijo, ko je na mesto premierja leta 2000 za nekaj mesecev stopil Andrej Bajuk, opravljal do konca leta 2002.

Decembra leta 2002 je Drnovšek postal drugi predsednik samostojne Slovenije. Zadnja leta njegovega predsedovanja je zaznamovala njegova dejavnost na mednarodnem področju, zlasti pri reševanju krize v Sudanu, posvetil pa se je tudi ekološko usmerjenemu in socialno angažiranemu delovanju.

Drnovšek je več let bolehal za rakom ledvic. Potem ko je zdajšnjemu predsedniku Danilu Türku 23. decembra 2007 predal posle, se v javnosti ni več kazal.

Življenje Janeza Drnovška

Janez Drnovšek je slovensko politiko zaznamoval predvsem kot glavni pogajalec med slovenskim vodstvom, vodstvom nekdanje Jugoslavije in JLA-jem ter kot predsednik države.

Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju, svoje otroštvo im mladost pa je preživel v Zagorju ob Savi. Po srednji ekonomski šoli je šolanje nadaljeval na ekonomski fakulteti v Mariboru, po diplomi leta 1973 pa se je zaposlil v podjetju IGM Zagorje. Na mariborski fakulteti je nadaljeval šolanje in leta 1981 magistriral na temo analize organizacijskega razvoja tipičnega gradbenega podjetja.

V začetku 80. letih je preživel leto dni v glavnem mestu Egipta Kairu, kjer je delal kot ekonomski svetovalec jugoslovanske ambasade. Naziv doktorja je osvojil leta 1986, z naslovom disertacije Vpliv dolžniške krize in pogojev Mednarodnega denarnega sklada na jugoslovanski denarno-kreditni sistem. Leta 1989 je nastopil funkcijo člana predsedstva SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija), 15. maja istega leta je postal predsednik predsedstva Jugoslavije, svoje predsedovanje pa je končal natanko po letu dni.
Samostojna Slovenija

Po burnem dogajanju v začetku 90. let, ko je v Evropi prišlo do velikih sprememb na političnem področju, je tudi Slovenija stopila na novo pot. Drnovšek je v tistih kočljivih časih igral pomembno vlogo, saj je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom, vodstvom nekdanje Jugoslavije in Jugoslovansko ljudsko armado. Za svoja prizadevanja je bil leta 1992 nagrajen z najvišjim državnim odlikovanjem Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Na čelu LDS-a
Drnovšek je leta 1992 postal predsednik stranke liberalnih demokratov, še isto leto pa je sprejel tudi odgovorno nalogo predsednika vlade. Slovenija kot novonastala država je morala šele poiskati svoje mesto na evropskem političnem zemljevidu. Smer je bila znana, Evropska unija, pot do nje pa veliko bolj negotova. Po izteku drugega mandata Milana Kučana in po devetih letih predsedovanja vladi je Drnovšek leta 2002 postal predsednik države.

Zasebno življenje
O zasebnem življenju Drnovšek ni veliko govoril. Njegov zakon z Majdo Drnovšek, s katero ima sina Jašo, ni trajal dolgo, potem pa ob njegovi strani nikoli ni bilo opaziti spremljevalke. Največ prahu je njegovo zasebno življenje dvignilo konec leta 2005, ko je Drnovšek priznal, da ima nezakonsko hči Nano Forte, za katero je izvedel šele za božič leto predtem. 24-letna Nana je sad zveze z Zagorjanko Darinko Forte, s katero pa potem dolga leta nista imela nobenih stikov.

V ameriškem senatu o spominu na Drnovška

Bush izrazil sožalje ob smrti Drnovška

Ma.K./Ta.S./STA, Čet 28.02.2008, 18:35

Pokojni Janez Drnovšek z ameriškim senatorjem Tomom Harkinom | foto: Tomi Lombar/DeloWashington - Demokratski senator iz Iowe Tom Harkin je v sredo v ameriškem senatu govoril v spomin na pokojnega nekdanjega predsednika Slovenije Janeza Drnovška. Ob tem je dejal, da je svet z njim izgubil velikega voditelja in čudovito dostojnega človeka, ki ga zgodovina ne bo pozabila, niti hvaležni državljani.

Harkin, ki se je med prvimi vpisal v žalno knjigo na slovenskem veleposlaništvu, je kolegom v senatu opisal Drnovškovo življenjsko pot in dejal, da je kot premier in predsednik države igral zgodovinsko vlogo pri rojstvu svobodne in neodvisne Slovenije, pri čemer se je izognila prelivanju krvi in vojnam, ki so zajele druge države ob odcepitvi od nekdanje Jugoslavije. Po Harkinovih besedah se bodo Drnovška najbolj spominjali, kot državnika z izjemnimi sposobnostmi, vizijo in pogumom.

Drnovška je opredelil kot odličnega ekonomista, ki je igral zgodovinsko vlogo pri oblikovanju nove države kot robustne demokracije z enim najbolj uspešnih gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi. "Slovenija je danes v veliki meri zaradi Drnovškovega vodstva polnopravna članica EU in zveze Nato ter sila za stabilnost in demokratične reforme po vsem Balkanu," je povedal Harkin.

"Svet gleda na slovenske uspehe v 17 letih od razglasitve neodvisnosti in se sprašuje, kako je lahko država z dvema milijonoma prebivalcev dosegla tako veliko v tako kratkem času. Kot Američan poznam odgovor. Ko je Jefferson napisal Deklaracijo o neodvisnosti, je bila tudi Amerika država z le dvema milijonoma prebivalcev. Tako kot Slovenci leta 1991, so si tudi Američani leta 1776 upali odtrgati veliko večji in mogočnejši državi. Tako kot Slovenci, so tudi Američani zahtevali demokratično smer za svojo novo državo."

Kot je še dejal Harkin, so bile ZDA na začetku blagoslovljene z izjemnimi misleci in voditelji, kot so George Washington, Thomas Jefferson in Benjamin Franklin. "Na ključnem razpotju v slovenski zgodovini je bila tudi Slovenija blagoslovljena z izjemnimi voditelji in Drnovšek bo ostal v spominu kot eden najbolj nadarjenih ustanoviteljev države," je izpostavil Harkin in dodal, da sta se z Drnovškom osebno poznala. Harkin je med drugim poudaril, da je bil Drnovšek v mladosti sicer član komunistične partije, vendar nikoli komunist po srcu, kar je dokazoval s tem, da je v času partijskih kongresov odšel na smučanje.

Bush izrazil sožalje ob smrti Drnovška

Ameriški predsednik George Bush je slovenskemu kolegu Danilu Türku poslal sožalno pismo ob smrti nekdanjega predsednika republike Janeza Drnovška, v katerem je izrazil najgloblje sožalje v imenu ameriškega ljudstva.
"Toplo se spominjam srečanja z njim leta 2002, ko je vodil Slovenijo k članstvu v zvezi Nato in EU. Njegovi prispevki napredku in stabilnosti na celotnem območju Balkana, kakor tudi v drugih delih sveta, kot je Darfur, ne bodo pozabljeni," je sporočil Bush in dodal, da so njegove misli in molitve v tem žalostnem času s slovenskim predsednikom in ljudstvom.
 

Zbogom, Janez Drnovšek

V Ljubljani ulica ali trg Janeza Drnovška

Ljubljana RTVSLO/
V Zagorju ob Savi so 26. februarja 2008 ob 15.30 pokopali nekdanjega predsednika države in vlade Janeza Drnovška.

Pogrebu je poleg ožjih družinskih članov in pokojnikovih prijateljev prisostvovalo še okoli 1.000 ljudi. Žalni sprevod s sinom Jašo Drnovškom, hčerko Nano Forte in sestro Heleno Drnovšek Zorko se je izpred mrliške vežice ob 15.00 napotil proti družinskemu grobu, kjer so pokopani tudi Drnovškovi starši. Spontano mu je sledila tudi množica ljudi, ki se je zbrala pred mrliško vežico.

Pred grobom je v spomin na svojega brata nekaj besed spregovorila sestra Helena, ki je izpostavila pomembnost duhovnosti in dobrote.




Trije predsedniki so se še zadnjič poklonili

Nekdanjemu predsedniku so se že dopoldne še zadnjič prišli poklonit predsednik države Danilo Türk, premier Janez Janša in predsednik DZ-ja France Cukjati. Vsi trije so izrekli tudi sožalje pokojnikovemu sinu Jaši, hčerki Nani in sestri Heleni Drnovšek Zorko ter se vpisali v žalno knjigo. Ob koncu vpisov v žalno knjigo in izrekanju sožalja je okrog 15. ure sledil nastop kantavtorja Vlada Kreslina.

Drnovšku so se prišli poklonit tudi predsednica in podpredsednica LDS-a, Katarina Kresal in Zdenka Cerar, člani strankine poslanske skupine in zagorski župan Matjaž Švagan, člani SLS-a, ki so bili ministri v njegovi vladi med letoma 1997 in 2000, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, predsednik Zaresa Gregor Golobič s skupino poslancev svoje stranke in avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko.

Maša za pokojnega predsednika

V ljubljanski stolnici je zvečer potekala maša za pokojnega predsednika, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran v navzočnosti apostolskega nuncija in drugih slovenskih škofov, duhovnikov in vernikov.

Nagovor je imel celjski škof Anton Stres, ki je o Drnovšku povedal, da je bil zagovornik človekoljubja, ki duhovnosti ne podcenjuje in ne izključuje, ampak jo postavlja v ospredje človekovega zanimanja. S tem je po besedah Stresa šel onstran tistega, kar se je pričakovalo od njega kot državnika. Izpostavil je tudi to, da si je Drnovšek odločno prizadeval, da bi prerasli stara nasprotja, zamere in predsodke ter da bi tudi Katoliška cerkev v Sloveniji delovala samoumevno, brez ovir. Prav njemu se moramo zahvaliti, da je Slovenija leta 2001 sklenila svoj prvi mednarodni sporazum s Svetim sedežem o položaju Cerkve, je dodal Stres.

Vpis v žalne knjige še danes in jutri

Spominu na Janeza Drnovška se je še danes in jutri mogoče pokloniti z vpisom v številne žalne knjige, ki so odprte v predsedniški palači v Ljubljani, v številnih občinah po Sloveniji ter v domačem kraju Janez Drnovška, v Bruslju in na spletni strani urada predsednika. V spletno žalno knjigo se je od včeraj popoldne vpisalo več kot 34.000 ljudi, v predsedniški palači pa se jih po podatkih urada predsednika republike vsako uro vpiše od 150 do 180. Žalne knjige bodo po vsej državi odprte še jutri.

Svojcem nekdanjega predsednika je v imenu Slovenk in Slovencev po svetu sožalje izrazil tudi vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. "Spominjali se ga bodo kot modrega in preudarnega politika, ki je popeljal Slovenijo k samostojnosti in je imel ključno vlogo v pripravah Slovenije na vstop v Evropsko unijo. V srcih Slovenk in Slovencev po svetu je pustil globoko in neizbrisno sled," so sporočili iz urada.

Ulica ali trg Janeza Drnovška

V Ljubljani bodo po preminulem nekdanjem predsedniku republike in vlade Janezu Drnovšku poimenovali eno izmed ulic ali trgov. Posebna komisija bo svojo odločitev sprejela do poletja.

Obvestilo Veleposlaništva RS v Canberri
Smrt nekdanjega Predsednika Republike Slovenije
dr. Janeza Drnovška
Spoštovani,

v priponki vam pošiljam obvestilo Veleposlaništva RS v Canberri ob smrti nekdanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.
Hvaležen vam bom, če lahko z obvestilom veleposlaništva seznanite čim širši krog Slovenk in Slovencev, združenih okrog vašega društva, kluba, verskega in kulturnega središča ter medija.

S spoštovanjem,
GREGOR KOZOVINC
Charge d'Affaires a.i.
Direkten vpis v žalno knjigo
preko interneta
Vpis v knjigo žalosti, v prostorih
Veleposlaništva RS v Canberri

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da se ponedeljek, 25. februar 2008, v Sloveniji razglasi kot dan žalovanja.

V prostorih Veleposlaništva RS v Canberri na naslovu 6/60 Marcus Clarke Street, Civic bo odprta knjiga žalosti.
Vpis v knjigo žalosti bo potekal:
v torek, 26. februarja 2008 med 10.00 in 12.00 uro ter med 14.00 in 16.00 uro,
ter v sredo, 27. februarja 2008 med 10.00 in 12.00 uro ter med 14.00 in 16.00 uro.

Sožalje predsednika Republike Slovenije
dr. Danila Türka

Ljubljana 23.02.2008

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je ob današnji vesti o smrti nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška izrekel globoko sožalje. Njegovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti:

"Globoko sem pretresen ob vesti, da nam je huda bolezen iztrgala dr. Janeza Drnovška, nekdanjega predsednika Republike Slovenije. Dr. Drnovška smo v Sloveniji spoštovali in občudovali kot modrega politika, kot človeka širokih obzorij, kot uspešnega predsednika vlade in predsednika republike ter kot osebnost, ki je vložila svoje najboljše sposobnosti v naš skupni napredek in v prizadevanje za blaginjo državljank in državljanov Slovenije.

Njegov prispevek je bil izjemen in v naših srcih se je zapisal kot resnični voditelj. Njegovo delo je močno utrdilo ugled Slovenije v svetu.

Dr. Janeza Drnovška sem tudi osebno dobro poznal in v veliko čast mi je bilo, da sem lahko z njim sodeloval v diplomatski aktivnosti naše države ter na posvetovanjih o skupni prihodnosti. Spomin na njegovo delo mi ostaja kot vzor premišljenosti in tehtnosti.

V tem žalostnem trenutku želim izreči globoko in iskreno sožalje vsem bližnjim, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa sporočam, da se bom trudil nadaljevati z delom, ki bo vredno dediščine dr. Janeza Drnovška."

Izjava predsednika vlade Janeza Janše
ob smrti bivšega predsednika republike

Ljubljana 23.02.2008

Mene osebno in slovensko vlado je vest o smrti dr. Janeza Drnovška globoko pretresla. Bil je eden od tistih Slovencev, ki je v zadnjih dvajsetih letih pomembno zaznamoval stvarnost Slovenije. Soustvarjal je slovensko državo in veliko tega, kar danes predstavlja naše temelje, je pomembno pomagal graditi.

Spomnim se njegove vloge v času slovenskega osamosvajanja, njegovega nezamenljivega deleža v času, ko se je Slovenija vključevala v Evropsko zvezo in NATO in tudi njegove odločitve, da začne pogovore o prihodnosti Slovenije.

To je bilo nekaj pomembnih prelomnic, s katerimi ali pa pri katerih je dr. Janez Drnovšek dal temu, kar Slovenija danes je, neizbrisen pečat.

Njegova dela bodo ostala, ne samo v našem spominu, ampak tudi v spominu prihodnjih generacij.

Janez Janša
predsednik Vlade Republike Slovenije

 
Travel to SloveniaAbout Slovenia Matica umrlih
In Memoriam