|
|
Cooma, Jindabayne /Glas Slovenije, S.G./
- Končno so Snowyjci dočakali svoj dan - višek praznovanj ob 50-letnici
hidroenergetskega projekta Snowy Mountain Scheme.  Slovesnosti
in piknik so potekali v organizaciji občine Cooma in Snowy Mountains Authorityja.
Z dvema avtobusoma so se pripeljali tudi Slovenci, s po enim iz Melbourna
in Sydneya, veliko pa tudi z osebnimi avtomobili.
V soboto je bila velika proslava v Coomi,
med drugim so obeležili še 150-letnico mesta in 50-letnico odkar je Avstralija
tujcem prvič podelila avstralska državljanstva. Med slavnostnimi govorniki
je bil tudi  Philip
Ruddock, minister za imigracijo in etnične zadeve. Na Avenue of Flags je
občina dodala pet novih drogov za zastave, ki predstavljajo sledeče države:
Slovenijo,
 Hrvaško,
Litvanijo, Sri Lanko, Ukrajino in Estonijo. Po en predstavnik vsakega naroda
je slovesno prerezal modri trak, v imenu Slovencev Štefan  Merzel,
predsednik SNS Viktorije. Zvečer istega dne so se Slovenci poveselili v
Buckanderri okoli tabornega ognja. Za zabavo je na harmoniko igral Peter
Grivec iz Wollongonga, zmagovalec letošnjega tekmovanja na diatonično harmoniko
za naziv Kralj avstralske polke.
V nedeljo so se na pikniku v Jindabaynu zbrali stari
znanci in prijatelji - bivši delavci na Snowyju. Popoldan so se Slovenci
napotili v Coomo in zamudili pomemben dogodek: na pikniku V Jindabaynu
je ansambel The Settlers, z znanim
avstralskim Ircem Ulickom O Boylejem, tudi bivšim delavcem na Snowyju,
sicer pa pevcem in piscem besedil o Snežnih gorah, zapel pesem posvečeno
Slovencem in Sloveniji.
Višek dogajanj v Coomi je bila za Slovence
ta popoldan slovesnost ob drogu z zastavo v Avenue of Flags.
Posebej za ta dogodek je namenil svoje sporočilo
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije (žal je prispelo prepozno in
ga ni bilo moč prebrati v Coomi). Na slovesnosti so spregovorili nekaj
besed: Štefan Merzel, predsednik SNS VIC, namestnik župana Coome, Marko
Polajžer kot predstavnik Veleposlaništva RS iz Canberre, Florijan Falež
ml., Marijan Cesar je prebral pismo dr. Jožeta Bernika, predsednika SSK,
zastavo je  blagoslovil
pater Filip Rupnik O.F.M., dve pesmi je prebral Ivan Kobal, obe himni je
zapela Vivien Falež, zastavo pa je dvignil na drog Anton Glavica iz Tumuta,
eden najstarejši veteranov Snowyja. Rojake je z igranjem na harmoniko zabaval
Toni Poklar. Prisotno je bilo veliko število bivših  delavcev
na Snowyju, predstavnikov slovenskih društev in organizacij in seveda avtor
projekta Slovenci v Snowyju - predno nam uide čas Florjan Auser, ki je
pridno lovil v objektiv kamere vse kar se je dogajalo. Tako bo v roku nekaj
mesecev lahko ponudil slovenski javnosti kompletno izdelan zgodovinski
dokumentarni posnetek, ki se mu je sicer posvečal skoraj vse leto 1999.
Tam daleč v Snežnih gorah pa bo od 17. oktobra
1999 za vedno vihrala med drugimi tudi naša slovenska zastava - simbol
slovenske državnosti. S tem so tudi veterani Snowyja prenehali biti  Yugoslavs!
Med navzočimi je dogodek prav gotovo segel najgloblje do srca Ivanu Kobalu,
saj je dal že pred tremi leti idejo, da bi ob 50-letnici SMS v Coomi zavihrala
tudi slovenska zastava. O njej je sanjal vsa leta svojega izseljeništva.
Pisal je dnevnik in koval pesmi, v katerih je izražal upanje, da bo prišel
dan, ko bo njegova rojstna domovina postala samostojna in neodvisna država.
Melbourne /Glas Slovenije, S.G./ - V nedeljo, 3. oktobra
se je zbralo v dvorani Verskega in kulturnega središča sv. Cirila in Metoda
v Kew lepo število Slovenk in Slovencev vseh starosti. Trenutek je bil
posvečen bivšim delavcem na Snowy Mountainsu.
To je bila tudi že tretja uresničitev srečanja iz
zahtevnega in obširnega projekta SLOVENCI V SNOWYJU - PREDNO NAM UIDE ČAS,
in njenega avtorja Florjana Auserja.
Med zbranimi so bili častni gostje: predstavnik viktorijske
liberalne stranke za Yarra Province David Davies MLC; Marko Polajžer, drugi
sekretar iz Veleposlaništva RS v Canberri; pater Metod Ogorevc O.F.M.,
pater Valerijan Jenko O.F.M., pater Filip Rupnik O.F.M.; Peter Mandelj,
predsednik Sveta slovenskih organizacij Viktorije; iz Slovenskega narodnega
sveta, ki je srečanje organiziral, Štefan Merzel - predsednik, Simon Špacapan
- podpredsednik, Lenti Lenko - tajnik in Stanko Prosenak, bivši
predsednik; Helena Leber, Ivo Leber - predstavnik SIM; Ivan Kobal - avtor
knjige The Snowy - Cradle of a New Australia ter Stanka Gregorič - urednica
Glasa Slovenije.
Florjan Auser je prikazal kratek film o 50-letnici
Snowyja, po pozdravnem nagovoru Štefana Merzela, pa je spregovoril
še o namenu projekta. Izrazil je zadovoljstvo, da je tudi to, tretje srečanje
veteranov Snowyja uspelo in da bodo tudi  viktorijskim
bivšim delavcem podeljena spominska priznanja, ki jim jih podeljuje slovenska
skupnost. Za tem je spregovorilo še nekaj častnih gostov. Florjan Auser
je prikazal še svoj 20-minutni dokumentarni film Slovenci v Snowyju 1949
- 1999 in video posnetek s predstavitve Kobalove knjige The Snowy Cradle
of a New Australia v Canberri. Za tem je predstavil svojo knjigo tudi Ivan
Kobal.
Podelitev spominskih priznanj veteranom je vodila
Helena Leber, izročil pa jih je David Davies. Podeljeno je bilo okoli 40
priznanj. Na koncu je srečanje zaokrožila slovenska mladinska folklorna
skupina Iskra iz Melbourna.
Prav gotovo tudi to srečanje ne bi popolnoma
uspelo brez dobre organizacije Slovenskega narodnega sveta Viktorije, brez
podpore p. Metoda Ogorevca, ki je za srečanje ponudil dvorano Verskega
središča, brez pomoči Štefana Merzela, tudi ne brez pripravljenosti Davida
Daviesa da podeli priznanja in ne brez Helene Leber, ki je vodila podelitev
priznanj, kakor tudi ne brez melbournške slovenske mladine, ki nas je na
koncu razveselila s svojim folklornim nastopom. Vsekakor pa je že naša
tradicija, da po vsakem srečanju napolnimo svoje želodčke, za to so poskrbele
požrtvovalne kuharice, že kar veteranke Marta Krenos, Zora Kirn, Milena
Merzel, Angela Povh in Jelka Burgar. Seveda je v ozadju vsakega srečanja
in prireditve še veliko drugih prostovoljnih delavcev (kot na primer tistih,
ki pripravljajo dvorano in oder ali tistih, ki pišejo razne govore), brez
katerih vse ne bi potekalo tako uspešno kot je.
Nekateri veterani Snowyja so prinesli s seboj
stare fotografije in medalje, izrazili so hvaležnost za dobljena priznanja
in željo, da bi se še kdaj srečali. Drugič morda v še večjem številu, saj
je to nedeljo potekalo balinarsko tekmovanje in mnogi niso prišli ali pa
sploh niso vedeli za srečanje. Organizator pa seveda tudi ni imel imen
in naslovov vseh veteranov. Kdor še ni dobil priznanja pa je delal na Snowyju,
naj se oglasi Štefanu Merzelu ali Petru Mandelju in to mu bo poslano.
|
