April 2000
Delegatska konferenca in razstava Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali z nogami 
Stojan Zafred iz Divače

 Sydney /Glas Slovenije, S.G./ - Stojan Zafred, slovenski slikar, ki riše z usti je bil štipendist Mednarodnega združenja Association of Mouth and Foot Painting Artists Worldwide, od leta 1992 pa je njegov redni član.  Kot slovenski delegat in obenem tudi kot edini predstavnik srednje, vzhodne in južne Evrope se je udeležil v Sydneyu konference, v Museum of Contemporary Art pa skupaj z drugimi slikarji razstavljal. 

 
Sydney /Glas Slovenije, S.G. in Brošure o S.Z./ -  Stojan Zafred, slovenski slikar, ki riše z usti je bil štipendist Mednarodnega združe-nja Association of Mouth and Foot Painting Artists Worldwide, od leta 1992 pa je njegov redni član. Kot slovenski delegat in obenem tudi kot edini predstavnik vzhodne Evrope se je marca letos udeležil v Sydneyu konference, v Museum of Contemporary Art pa skupaj z drugimi slikarji razstavljal.
 Stojan Zafred živi v Divači, rodil pa se je leta 1951 v Postojni. V svojem devetnajstem letu, leta 1970 je doživel nesrečo, poškodoval se je pri skoku v vodo. Do takrat je bil vsestransko akti-ven, posebej se je posvečal glasbi,  v različnih ansamblih je igral kitaro. Danes je v svojem ustvar-janju precej fizično omejen pa kljub temu optimist in ustvarjalen. V svojih slikarskih delih, grafikah in olju na platno se predaja predvsem Krasu. Riše z usti in se kot pravi virtuoz poigrava z barvnimi linijami. Njegovi liki, geometrij-ske oblike in drugi simboli priha-jajo iz globine njegove duše. Dejan Mehmedovič je v svoji recenziji v grafičnem katalogu zapisal, da iz Zafredovih del pronica ideja opti-mizma, ideja pozitivnega, ideja dobrega...
 Ob pogovoru za Slo-vensko TV 31 - Sydney, za Glas Slovenije in internetovo Stičišče avstralskih Slovencev, nam je Stojan dejal, da  takrat, ko “se je zgodilo”, zanj to ni bila nesreča - rodil se je “Bog v njemu”.
 Z njim, s soprogo Jožico in spremljevalcem Andrejem smo preživeli nekaj prijetnih ur. Ogledali smo si razstavo, Stojan pa nam je podaril cenen katalog grafik s certifikatom ter nekaj zanimivih brošur, mi pa smo mu podarili majhno umetniško delo Aboriginov.
 Stojana je v hotelu Re-gent obiskal tudi Alfred Brežnik, častni generalni konzul RS v Sydneyu in ob tej priložnosti vsem trem obiskovalcem izročil darila - knjigo in dela avstralskih domo-rodcev - Aboriginov.
 Ob druženju s Stojanom in njegovimi, z organizatorji konference in razstave ter z ostalimi umetniki, ni bilo težko ugotoviti kje je Stojanovo mesto v svetu - vsi njegova dela zelo visoko cenijo in spoštujejo. Med osemindvajsetimi delegati je vsekakor izstopal.
“Ves Kras je mehak - 
kot da ihti”
(Iz Kraških Reminiscenc Stojana Zafreda, Slavko Gaberc) - 
Arhitekti projektirajo, gradbeniki gradijo, pesniki opevajo, nonoti pripovedujejo, pisatelji zapisu-jejo... slikarji pa vse to združujejo v celoto in razpredajo likovno zgodbo o večni uganki človeškega bivanja na Krasu. Kraški svet je pravljična dežela kamna, svet z značilnimi oblikami, nastalimi vsled tisočletnega mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu. Pa vendar je naš Kras tudi veliko več. Predvsem nam pomeni neminljivo lepoto in simbiozo naravne in kulturne dediščine, nekakšne utrinke večnosti, ki se iznenada pojavljajo in izginjajo izpred našega vidnega polja...
Ne gre za solipsizem, če izpo-stavimo, da to lepoto oplaja neprekinjeni krogotek življenja in prepletanja silnic žive in nežive narave, vrezan v milenijskem spominu kamna in šumenja bistrih voda. In nekje vmes se kot lučka na nebu sveti zvezda slikarja Stojana Zafreda, ki vse te nitke povezuje v celoto in ponovno oživlja razpadajoča kraška kam-nita tkiva. Kot budni opazovalec in sodobni “ilustrator” kraške dežele in njenega stavbarstva-kamnitih pomnikov preteklosti se zaveda izjemnega pomena teh stvaritev ljudske spretnosti in duha, ki jih vse bolj spodjeda zob časa in človeška neosveščenost, prepojena z vulgarno pridobitni-ško miselnostjo. Njegovo priljub-ljeno izrazno sredstvo je minu-ciozna risba z vsemi običajnemu pogledu zakritimi detajli. Vsaka na svojstven način izraža nihajočo simboliko metastaze in apoteoze ponosne duše kraške pokrajine. Zafredova risba pripoveduje svojo poetično zgodbo in kdor prisluhne njenemu subtilnemu sporočilu bo bogatejši za spoznanje, da je prvinska lepota Krasa neminljiva v času in prostoru.

Op.u.: IZ SLOVARJA TUJK
- solipsizem - do svojih logičnih posledic izpeljan subjektivni idelaizem, po katerem obstoji le zavest subjekta, le moj “jaz”, vnanji svet pa je proizvod te subjektivne zavesti, “jaza”; sebičnost (pri Kantu)
- apoteoza - podelitev božanske časti (junakom ali vladarjem pri starih narodih) ali sprejem med bogove; fig. pove-ličevanje, slavljenje, oboževanje 
- subtilen - tenak, droben, nežen; tankočuten; natančen; ostroumen; 
- metastaza - novo žarišče
- milenijski - tisočletni
- simbioza - sožitje med različnimi živalskimi ali rastlinskimi organizmi

webmaster