Dragi slovenski rojaki po svetu
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES je pred
nedavnim na tiskovni konferenci predstavil predlog zakona o statusu Slovencev
brez slovenskega drzavljanstva. Po ocenah je po svetu razpršenih vec kot
360 000 pripadnikov slovenskega
naroda brez slovenskega drzavljanstva. Vecina teh Slovencev je nezadovoljnih
zaradi, po njihovem mnenju premajhne pozornosti, ki jim jo izkazuje Slovenija
in še zlasti zaradi dejstva, da jih drzava naroda obravnava kot tujce.
Slovenci brez slovenskega drzavljanstva upraviceno pricakujejo nekatere
pravice in prednosti, ki naj bi jih bili delezni v primerjavi z ostalimi
tujimi drzavljani.
Slovenska konferenca Svetovnega
slovenskega kongresa je bila ze leta 1995 pobudnica sprejetja in
predlagateljica osnutka predloga zakona o posebnem statusu Slovencev
brez slovenskega drzavljanstva. Po zaslugi skupine poslancev pa bo predlog
zakona koncno obravnaval Drzavni zbor.
O namenu in vsebini zakona je na
tiskovni konferenci spregovorili Danijel
Starman, predsednik Slovenske konference
SSK.
Celotno besedilo predloga zakona
je prilozeno. Prosim vas, da o tem
obvestite cim sirsi krog Slovencev.
Trudimo se, da bi predlog zakona cim
preje tudi prevedli v angleski
jezik in ga vam bomo poslali. Predlog
posiljamo tudi zato, da bi tisti,
ki jim je zakon namenjen predlagali
njegove spremembe, dopolnitve.
Jana Podobnik
Tajnica Svetovnega slovenskega
kongresa
PREDLOG ZAKONA O STATUSU SLOVENCEV
BREZ SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA
UVOD
1.OCENA STANJA
Predmet tega zakona je pravni status
družbene skupine, predmet uvodnega podpoglavja pa sama družbena skupina,
ki jo formalno označujemo kot Slovence brez slovenskega državljanstva in
je razpršena po celem svetu.
Slovenska narodnost ali vsaj slovenski
izvor in da nimajo slovenskega državljanstva sta dve osnovni značilnosti,
ki karakterizirata približno 360.000 pripadnikov Kategorizacija, ki se
je v zadnjih desetletjih uveljavila na tem področju, deli celoto na dve
podskupini.
Prva podskupina: SLOVENSKI IZSELJENCI
Ti stalno bivajo zunaj slovenskega
narodnega prostora, ki obsega Republiko Slovenijo in tista obmejna področja
sosednjih držav, kjer prebiva avtohtono slovensko prebivalstvo. Imajo državljanstvo
tiste države, kjer stalno prebivajo in nimajo slovenskega državljanstva.
Bistvo izseljenca opredeljuje tudi namera, da ostane, kamor se je bil preselil,
da se torej ne namerava vrniti iz tujine in (ponovno) za stalno zaživeti
znotraj slovenskega narodnega prostora.
Druga podskupina: Slovenci v zamejstvu
ali ZAMEJCI
So stalni in avtohtoni prebivalci
obmejnih področij Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Mnogi se močno
in vsestransko navezujejo na Republiko Slovenijo; pojmujejo jo kot svojo
matično državo. Imajo državljanstva svojih, domicilnih (rezidentnih) držav.
Navedeno približno število Slovencev
brez slovenskega državljanstva (360 000) je seveda samo ocena, ki pa je
verjetno zelo blizu dejanskemu številu. Za Združene države Amerike imamo
tako iz leta 1990 (ljudsko štetje) kar verodostojen, predvsem pa natančen
podatek o tem, da je 124 437 ljudi tedaj izjavilo, da so slovenskega rodu.
Po nekaterih podatkih pa jih je dejansko mnogo več. Zelo veliko Slovencev
brez slovenskega državljanstva živi tudi v Argentini, Avstraliji, Kanadi,
Franciji, Nemčiji, Švedski in pa seveda v slovenskem zamejstvu (Avstrija,
Hrvaška, Italija, Madžarska) ter državah na območju nekdanje Jugoslavije.
Ocena števila tistih, ki bi zaprosili
za status Slovenca brez slovenskega državljanstva, je nedvomno še mnogo
bolj tvegana zadeva. Pri neki podobni oceni iz leta 1990 se je mlada slovenska
država že temeljito uštela. Ocenjujemo, da bi za takšen status zaprosilo
med 120 000 in 150 000 Slovencev.
Večina teh Slovencev je nezadovoljnih
zaradi, po njihovem mnenju premajhne pozornosti, ki jim jo izkazuje Slovenija
in še zlasti zaradi dejstva, da jih država naroda kateremu pripadajo uradno
obravnava kot tujce. Slovenci brez slovenskega državljanstva upravičeno
pričakujejo nekatere pravice in prednosti, ki naj bi jih bili deležni v
primerjavi z ostalimi tujimi državljani.
Stanje, v katerem se veliko po vsem
svetu živečih Slovencev brez slovenskega državljanstva čuti v formalnem
pogledu nepovezano in celo odtujeno od svoje matične države je gotovo nezaželeno
in zaskrbljujoče. Potrebno je torej storiti vse, da se v interesu Republike
Slovenije in njenih državljanov na eni strani ter Slovencev po svetu na
drugi strani, take razmere presežejo. Sprejetje Zakona o statusu Slovencev
brez slovenskega državljanstva bo prvi in vsekakor tudi najpomembnejši
korak k odpravi takšnega stanja.
2. RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Temeljni razlog za sprejem zakona
je situacija, opisana v poglavju Ocena stanja, ki jo karakterizira neustreznost
odnosov Slovencev brez slovenskega državljanstva in slovensko državo. Drugi
pomemben razlog pa je obveza, ki si jo je slovenski narod zadal s svojim
temeljnim zakonom - Ustavo Republike Slovenije. V petem členu ustave je
slovenski državi naložena skrb tudi za vse tiste Slovence, ki ne živijo
v njenih mejah. Naša ustavna obveza je torej primerno poskrbeti zanje in
pospeševati njihove stike z matično domovino.
Iz nadaljevanja istega člena ustave
sledi, da Slovenci brez slovenskega državljanstva uživajo v Sloveniji posebne
pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh ugodnosti pa naj bi določil zakon.
Odnos med Slovenijo in Slovenci brez slovenskega državljanstva oziroma
pravice in obveznosti bi tako uredili prav s tem zakonom - Zakonom o statusu
Slovencev brez slovenskega državljanstva.
Za uvedbo posebnega statusa smo
se odločili predvsem zaradi ugotovitve, da to področje doslej še ni urejeno.
Sprejetje in imetje slovenskega državljanstva - ta možnost navsezadnje
obstaja že celih pet let - za Slovence v zamejstvu in po svetu ni najbolj
ustrezna oblika povezanosti z Republiko Slovenijo. Upoštevati je potrebno,
da hoče velika večina Slovencev, naj živijo kjerkoli, ostati lojalna državi
katere državljanstvo imajo, dvojno državljanstvo pa bi jih lahko vodilo
v najrazličnejše zadrege in tudi moralne stiske. V večini držav, kjer bivajo
številčno pomembne skupnosti Slovencev (v naši soseščini na primer
Avstrija in Nemčija) dvojnega državljanstva namreč sploh ne tolerirajo;
te države predpisujejo avtomatično prenehanje državljanstva; če je njihov
državljan na lastno prošnjo sprejet v državljanstvo katerekoli druge države.
Predlagana nova ureditev ponuja
možnost vsem Slovencem, ki nimajo slovenskega državljanstva a si
želijo neke pravno-formalne povezanosti z matično domovino, hkrati pa odpravlja
vse možne dileme in zaplete, ki bi se skoraj zagotovo pojavili z večjim
številom dvojnih državljanov.
Osebe s pravnim statusom Slovenca
brez slovenskega državljanstva bodo predstavljale novo kategorijo pripadnikov
slovenskega naroda; skupnost ljudi živečih na vseh koncih sveta, državljanov
svojih rezidenčnih držav, ki z Republiko Slovenijo ne bodo več povezani
zgolj in samo emocionalno. Naša država sme in more računati, da bodo pripadniki
skupnosti, ki jih s tem statusom končno tudi formalno priznava za svoje,
zavzeto in iskreno delovati v prid njenih interesov kjerkoli in kadarkoli
bo to mogoče ali potrebno. Interesi Republike Slovenije in interesi oseb
s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva bodo v prihodnje bistveno
bolj sovpadali kot doslej.
Sprejetje tega zakona pomeni storiti
korak na poti prizadevanj, da bi vsi Slovenci sveta zaživeli kot povezano
in enotno narodno občestvo, Republika Slovenija pa bo s sprejetjem zakona
opravila tudi dejanje priznanja, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu
nenadomestljivo prispevali k njeni osamosvojitvi in mednarodni uveljavitvi.
3. NAČELA IN CILJI ZAKONA
Načelo, ki pomeni tudi temeljno
izhodišče tega zakona je:
- Republika Slovenija je matična
domovina vseh Slovencev, ne glede kje živijo in od kod izhajajo.
Iz prvega izhajaja še drugo načelo
:
- Naša država je tudi njihova matična
domovina, zato Slovenci brez slovenskega državljanstva niti v Sloveniji
niti v odnosih z njo ne smejo biti obravnavani kot tujci.
Sedanja zakonodaja, kljub jasnim
političnim in ustavnim opredelitvam, ne razlikuje med Slovenci brez slovenskega
državljanstva in osebami brez slovenskega državljanstva, ki so neslovenske
narodnosti; v Sloveniji so oboji tujci, kar je očitno v neskladju z ustavo.
Kljub doslednemu zavzemanju za pravno
državo in spoštovanju mednarodnih pogodb, pa je v slovenski javnosti prisotno
razširjeno prepričanje, po katerem slovenska država ne bi smela v celoti
izenačevati obravnavanja tujcev neslovenske in tujcev slovenske narodnosti.
To "metanje v isti koš" se pokaže za nevzdržno še zlasti v luči dejstva,
da se Slovencem v zamejstvu in po svetu sicer predstavljamo za matično
domovino, da razvijamo koncept Skupnega slovenskega kulturnega prostora
itd. Dejansko bi se pri nas našel le redko kdo, ki bi zavednega Slovenca,
državljana katerekoli tuje države, imel na ozemlju Republike Slovenije
za tujca.
Zanesljivo je možno napovedati tudi
pozitivne gospodarske posledice uveljavitve tega zakona. Brez dvoma bo
zakon povzročil tudi povečan priliv slovenskega podjetniškega kapitala
iz različnih koncev razvitega sveta pa tudi večji pritok znanja in ntelektualnega
potenciala.
Prav povečanje dotoka svežega slovenskega
kapitala in intelektualnega potenciala bi pomenilo ugodno posledico tesnejše
povezanosti med matično domovino in rojaki zunaj nje. To bi utegnilo prinesti
nekaj nove dinamike v naše prepočasne procese prestrukturiranja in gospodarske
rasti.
4. FINANČNE POSLEDICE
Uveljavitev tega zakona ne bo imela
nobenih negativnih posledic na javno porabo. Posredno pa lahko pričakujemo
pozitivne vplive (večji priliv kapitala in intelektualnega potenciala).
BESEDILO ČLENOV
1.člen
Ta zakon opredeljuje status Slovenca
brez slovenskega državljanstva.
Zakon ureja ureja vrsto in obseg
posebnih pravic in ugodnosti, ki jih uživajo Slovenci, ki imajo status
Slovenca brez državljanstva ter pridobitev in izgubo tega statusa.
2. člen
Status Slovenca brez slovenskega
državljanstva (v nadaljevanju: status) lahko pridobi tisti posameznik slovenske
narodnosti (v nadaljevanju: upravičenec),
- ki javno priznava
pripadnost slovenskemu narodu;
- ki izkazuje lojalnost Republiki
Sloveniji;
- ki je aktiven v organizacijah
Slovencev v zamejstvu in po svetu;
- ki se nikoli ni opredelil za pripadnika
neslovenske narodnosti;
- ki mu državljanstvo Republike
Slovenije ni bilo odvzeto po določbah zakona o državljanstvu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94);
-
ki mu ni bila izrečena prepoved bivanja v Republiki Sloveniji;
Za osebe slovenskega porekla, ki
živijo v državah s totalitarnim režimom oz. v državah, kjer se osebe ne
morejo javno izraziti glede svojega porekla, pogoja iz 1. in 3. alineje
nista obvezna.
3. člen
Po tem zakonu so upravičenci osebe
slovenske narodnosti in njihovi potomci.
Slovensko poreklo se dokazuje z
izpiski iz rojstne matične knjige in drugimi dokazili, na podlagi katerih
je mogoče dokazati slovensko narodnost prednikov upravičenca.
4. člen
O pridobitvi statusa Slovenca brez
slovenskega državljanstva odloča Urad Republike Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu (v nadaljevanju: Urad), ki je centralni upravni organ
pristojen za odnose med Republiko Slovenijo in slovenci zunaj njenih meja.
5. člen
Upravičenec vloži vlogo za priznanje
statusa na konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali
v Uradu.
Oseba mora vlogi priložiti pisna
dokazila, ki so določena v 3. členu tega zakona.
Vloga in ostala pisna dokazila morajo
biti napisana oz. overjeno prevedena v slovenskem jeziku.
6. člen
Za pridobitev statusa po tem
zakonu je opravičena tudi mladoletna oseba v skladu s 4. členom tega
zakona.
V postopku pridobitve statusa zastopa
mladoletno osebo eden od staršev ali skrbnikov, ki že ima status oz. ga
je vložila istočasno.
7. člen
Pristojni organ izda odločbo o pridobitvi
oz. odvzemu statusa v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur.
l. FLRJ, št. 52/56, 10/65, 18/65, 4/77, 11/78, 9/86, 16/86,
9/86, 47/86, 83/89, 17/91, 55/92).
Oseba pridobi status z dnem, ko
mu je vročena odloča o pridobitvi statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva
oz. ko je odločba vročena njegovemu pooblaščencu.
8. člen
Oseba s statusom Slovenca brez slovenskega
državljanstva ima po tem zakonu zagotovljene naslednje pravice:
1 pravico do vstopa v državo Republiko
Slovenijo brez vstopnega vizuma, tudi če država, katere državljan je upravičenec
z Republiko Slovenijo ni podpisala sporazuma o odpravi vizumov;
2. izenačenost z državljani Republike
Slovenije pri plačevanju in storitvah turistične in ostale ponudbe v Republiki
Slovenij;
3.izenačenost z državljani Sloenije
pri kandidiranju za štipendije in pri pridobivanju štipendij za izobraževanje
v Republiki Sloveniji;
4.pravico do enakopravnega pristopa
k javnim kulturnim in znanstvenim projektom Republike Slovenije, bodisi
kot kandidat za nosilca projekta ali kandidat za sodelavca v projektu;
5.pravico do statusa rednega člana
Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
6.pravico do dedovanja po državljanu
Republike Slovenije, če z državo, katere državljan je upravičenec, ne obstaja
vzajemnost z Republiko Slovenijo glede dedovanja oz. ni podpisana mednarodna
pogodba;
7.pravico do pridobitve lastninske
pravice na zemljiščih in nepremičninah pod enakimi pogoji kot slovenski
državljani;
8. pravico do aktivne in pasivne
volilne pravice na volitvah v Državni svet Republike Slovenije;
9. pravico do pridobitve priznanj
in odlikovanj Republike Slovenije;
10. prednost pred tujci pri zaposlitvi
v Republiki Sloveniji.
Za zasluge na področju delovanja
med Slovenci zunaj Republike Slovenije podeljujejo Urad posebna priznanja.
Podeljevanje posebnih priznanj je urejeno s pravilnikom.
9. člen
Obseg drugih pravic in olajšav,
ki jih lahko uveljavljajo osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva
in jih ta zakon ne ureja, lahko določajo predpisi, ki urejajo posamezna
področja.
10. člen
Osebi preneha status:
- s smrtjo,
- s pridobitvijo državljanstva
Republike Slovenije,
- z odvzemom,
- odrekom.
11. člen
Osebi se odvzame status, ki s svojim
delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije ali
če se naknadno ugotovi, da je oseba pridobila status z lažnimi izjavami,
namernim prikrivanjem bistvenih dejstev ali okoliščin, ki so bistveno vplivale
na odločitev.
12. člen
Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim
in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:
1. če oseba pripada organizaciji,
katere aktivnost meri na rušenje ustavnega reda Republike Slovenije;
2. če oseba kot pripadnik tuje obveščevalne
službe škoduje interesom Republike Slovenije ali če tem interesom škoduje
s svojim delom v državnem organu ali organizaciji tuje države.
3. če je oseba pogosti storilec
kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in prekrškov zoper
javni red.
O odvzemu statusa odloča Urad.
Če je bil upravičencu status odvzet,
mu ugasne pravica do ponovne pridobitve statusa.
13. člen
Oseba po 18. letu se lahko odreče
statusu, ki ga je pridobila na podlagi tega zakona.
Če oseba s statusom izpolnjuje pogoje
iz prejšnjega odstavka, organ pristojen za odločanje o odreku, z odločbo
ugotovi, da mu je status prenehal z dnem, ko je podal izjavo o odreku statusa.
14. člen
Zaradi celovitega razvida o pridobitvi
statusa, vodi republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, centralno
evidenco o pridobitvi, izgubi oz. odpovedi statusa.
Vsebino podatkov, ki jih bo pristojni
organ vodil v centralni evidenci o pridobitvi, izgubi oz. odpovedi pogodbe
predpiše pristojni minister s podzakonskim aktom v roku 3 mesecev od uveljavitve
tega zakona.
15. člen
Imetnik statusa Slovenca brez slovenskega
državljanstva izkazuje upravičenost do pravic, ki mu gredo po tem zakonu
in drugih zakonih z izkaznico, ki jo izda Urad. Vsebino in obliko izkaznice
določi Urad s pravilnikom, izdanim v treh mesecev od uveljavitve
tega zakona.
16. člen
Taksa za vlogo in odločbo za pridobitev
statusa znaša protivrednost 2000 točk v skladu z določbami Zakona o upravnih
taksah. Taksa se vplača ob vložitvi vloge.
Izjemoma lahko Urad prosilca zaradi
upravičenih razlogov oprosti plačila takse za vlogo in odločbo.
17. člen
Ta zakon stopi v veljavo petnajsti
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBRAZLOŽITEV
V 1. členu se določa namen zakona.
2. člen določa pogoje za pridobitev
statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva.
3. člen določa kdo je lahko upravičenec
po tem zakonu.
4. člen določa pristojen državni
organ za obravnavo pridobitve statusa.
5. člen določa način vložitve prošnje
in minimalna zahtevana dokazila.
6. člen določa postopek za pridobitev
statusa mladoletnim osebam.
7. člen predpisuje uporabo ZUP.
8. člen podrobneje določa pravice,
ki jih imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva.
9. člen omogoča določitev drugih
pravic tudi s podzakonskimi akti.
10. člen določa kdaj preneha status
11. in 12. člen določata kdaj se
lahko status odvzame.
13. člen določa pravico do odreka
statusu.
14. člen nalaga pristojnemu organu
vodenje evidence.
15. člen določa, da se imetnikom
statusa izdajo posebne izkaznice.
16. člen določa višino takse za
pridobitev statusa.
17. člen določa kdaj začne zakon
veljati.
