S p o r o č i l
o domači in mednarodni javnosti o slovenskem holokavstu
Svetovni slovenski kongres
je kot predstavnik slovenske civilne družbe ob ustanovitvi pred desetimi
leti upravičeno pričakoval, da se bodo oblikovale in uveljavile temeljne
civilizacijske vrednote v novi slovenski državi. Med neurejenimi problemi
je bil in je polstoletni odnos slovenskih oblasti do žrtev in posledic
slovenskega holokavsta, ki ga je po 9. maju 1945 izvedla slovenska totalitarna
komunistična partija. Njeni nasledniki nasprotujejo nepristranskemu urejanju
tega dolgoletnega zanikanja pravic tisočerih po vojni umorjenih Slovencev
in njihovih preživelih svojcev.
Ob tej ugotovitvi pozdravljamo
januarsko poslansko pobudo prim. Majde Zbačnik in sklep Vlade RS, sprejet
na pobudo slovenske stranke v začetku februarja, o pospešitvi urejanja
statusa žrtev množičnih povojnih pobojev. Pričakujemo, da bodo ti sklepi
vlade čimprej uresničeni s sprejetjem zakona v državnem zboru.
Slovenska civilna družba
je pričakovala spravna dejanja, pokop žrtev, izdajo mrliških listov in
vrnitev dolga človečnosti slovenskega naroda. Namesto tega smo priča poskusom,
da bi zločinsko ravnanje takratne partijske oblasti z njihovimi politični
nasprotniki prikazali kot legitimno in legalno kaznovanje in ga izenačili
z ravnanjem zmagovitih zaveznikov po drugi svetovni vojni.
V svojem nastopu 27. januarja
2000 na mednarodni konferenci o holokavstu v Stockholmu je predsednik Republike
Slovenije, g. Milan Kučan, obsodil holokavst, ki sta ga povzročila totalitarna
režima fašizma in nacizma. Pokazal je na dejstvo, da se v mnogih državah
sveta še vedno niso soočili z lastno (pro)fašistično ali (pro)nacistično
preteklostjo in na potrebo po takem soočenju. Komunistični totalitarizem,
ki je v svoji dolgi zgodovini povzročil toliko svojevrstnih holokavstov,
je zatajil. Zatajil je trpljenje in razdejanje, ki ga je povzročal komunistični
režim v slovenski družbi in naš tragični slovenski holokavst. Ni priznal,
da se v naši državi prav zaradi obnašanja naših oblasti še nismo soočili
z dejstvi naše preteklosti. Konferenca v Stockholmu je bila forum, na katerem
bi predsednik naše države mogel in moral v imenu slovenske države izreči
obžalovanje za vse nasilje slovenske partije, katere zadnji formalni predsednik
je bil, za povojne zločine in za dolgoletno barbarsko preziranje dostajanstva
teh žrtev in pravic njihovih svojcev.
Še več. Poleg drugih zavajanj
v svojem govoru je predsednik RS, g. Milan Kučan, v Stockholmu v nasprotju
z zgodovinskimi dejstvi in z mnenjem velikega dela slovenskega naroda napačno
obvestil mednarodno javnost. Namesto, da bi povedal resnico in poiskal
podporo za odpravo posledic slovenskega holokavsta, je svetu zatrdil, da
je partijska oblast v tedanji Sloveniji po 9. maju 1945 ravnala v
skladu z določili Potsdamskega sporazuma. Ob dejstvu, da je bila večina
nasprotnikov režima pomorjena pred 17. julijem 1945, ko se je Potsdamska
konferenca šele začela, in dejstvu, da so potsdamski dokumenti izrecno
nalagali dolžnost vodenja pravnih postopkov zoper morebitne zločince, so
tovrstna izvajanja g. Kučana nekorektna obrazložitev mednarodno uveljavljenega
pojmovanja zločina in kazni. Spričo še vedno navzočega revolucionarnega
sovraštva do drugače mislečih Slovencev je tako izvajanje predsednika slovenske
države v mednarodni javnosti povsem nesprejemljivo in žali človeško dostojanstvo
slovenskih žrtev komunizma in njihovih družin.
Svetovni slovenski kongres
kot civilno društvo, ki se zaveda svoje odgovornosti do slovenske države
in družbe, protestira zoper takšno zlorabo mednarodnih srečanj. Z vsem
spoštovanjem do funkcije predsednika države in stoječi na naših državljanskih
odgovornostih in pravicah protestiramo proti takim zlorabam državnih funkcij.
Slovenska in mednarodna javnost morata biti na primeren način in po ustrezni
poti seznanjeni z dejstvi slovenske povojne tragedije. V skladu s sprejetim
stališčem na konferenci v Stockholmu je treba enako obravnavati vse holokavste
ter v današnji tehnološki in ekonomski globalizaciji sveta spodbuditi tudi
globalizacijo in uveljavitev temeljnih civilizacijskih vrednot in
meril.
Upravni odbor Svetovnega
slovenskega kongresa, DR. JOŽE BERNIK, PREDSEDNIK
Dr. Andrej Bajuk, novi predsednik
vlade
Tretjega maja je Državni
zbor v tretjem poskusu na predlog pomladnih strank (SLS+SKD+SDS) za predsednika
slovenske vlade izvolil dr. Andreja Bajuka iz Argenitne. Rojen je 18. oktobra
1943 v Sloveniji, leta 1945 je emigriral z družino, naselili so se v Mendozi,
kjer je doštudiral, nato pa doktoriral iz ekonomskih znanosti na univerzi
Berkely v Združenih državah Amerike. Leto dni je bil zaposlen na Svetovni
banki v Washingtonu, nato pa je več let delal na Medameriški razvojni banki
(IDB), najprej v ZDA, zatem pa še na predstavništvu za Evropo v Parizu.
Spoštovani mili rojaki,
v obliki kratkega pisma
vam želim sporočiti, kako smo proslavili devetdeseti rojstni dan in god
naše ljubljene mame. Živih nas je še pet otrok: en sin in štiri hčere
med njimi dve redovnici, midve z Maksimilijano. Atek pa so s tremi sinovi
že dolgo v večnosti. Gotovo so bili 18. januarja v duhu z nami na poseben
način
Višek slavja je bila sveta maša na domu, ki jo je daroval domači
župnik g. Štefan Grabar. Mama so se počutili dvajset let mlajšo tako
so dejali. Čestitke so bile od vseh strani, tiste posnete z radia lahko
poslušajo kadar koli. Tudi nebo se je veselilo, saj se je tisto popoldne
vreme nekajkrat menjalo.
Naši starši izhajajo
iz prejšnje generacije, ko so bili časi in način življenja zelo drugačni.
Mama imajo večkrat obiske z radia, televizije, študentke višjih razredov
itd. Poleg odgovorov jim morajo kdaj tudi zapeti, predvsem Slomškove pesmi.
V življenju so bili odlična pevka, tudi plesalka; kljub težkemu delu na
posestvu so radi romali, rekoč: 'Delo počaka, Bog pa podeli svoj blagoslov.'
Čeprav niso študirali, veljajo za inteligentno ženo s prirojeno srčno kulturo.
Otroci smo ponosni in Bogu hvaležni.
Tako sem vam, dragi rojaki,
malo nadrobila v vzpodbuden in hvaležen spomin na sestre, ki smo delovale
med vami lepo število let. Nismo vas pozabile, v duhu vas obiskujemo in
za vas rade molimo. Redno prebiram Misli tam vse najdem in vse preberem
z velikim zanimanjem. Srečne smo, da v Kewju tako napredujete, kar je znak
vašega sodelovanja z voditeljem p. Metodom. Enako velja za Slovence na
drugih koncih slovenske in avstralske pokrajine.
Bog z vami
S. PAVLA IN S. MAKSIMILIJANA,
SLOVENIJA
Stanislav Hočevar, ki je
bil 24. maja posvečen kot novi beograjski nadškof pomočnik v Marijini cerkvi
na Rakovniku v Ljubljani, je za majsko Ognjišče med drugim povedal: Zavedam
se zapletenosti razmer, v katere se podajam. Kot človek grem z jasno zavestjo,
da mi tam ne bo lahko, a zaupam v Boga. Kajti moja izkušnja je: kadar mi
je bilo najtežje v življenju in sem imel največ problemov, sem tudi največ
naredil. ... V Beogradu sem bil velikokrat. Tja sem hodil tudi ko še nisem
bil inšpektor (salezijanski predstojnik). Odkar sem inšpektor, sem bil
v Beogradu najmanj dvakrat na leto, včasih tudi večkrat. ... Ob branju
življenjepisov svetnikov sem se odločil za duhovništvo, ob stikih z Mirkom
Žerjavom pa za salezijance. Ti so prišli v našo župnijo, ko sem bil v zadnjih
letih osnovne šole. Po vojni je bilo izredno moreče ozračje, ki ga kot
otrok še nisem znal oceniti. Oni pa so prinesli v župnijo neko svežino.
... Po očeta so prišli na nedeljo, 27. julija leta 1945 in ga odgnali.
V mojem življenju predstavlja mama izredno svetlo točko. Od nje sem sprejel
sporočilo sprave. Vedela je, kdo je bil kriv očetove usode, ni pa nikdar
obsojala in ni gojila sovraštva. V družini smo vedno molili za tiste, ki
so nam povzročili to izgubo. Želja po spravi pa ne izključuje resnice.
Ta mora biti združena z ljubeznijo. Svoje imenovanje za škofa pojmujem
tudi kot povabilo, da bi na lastnem telesu pokazal, da je mogoče živeti
skupaj in presegati težko stvarnost, ki jo rodi katera koli vojna na svetu.
... Vesel sem prave komunikacije med ljudmi, med narodi in med krščanskimi
skupnostmi. Že kot otroka me je zaznamovalo branje knjig, ki mi jih je
posojal župnik. To mi je širilo obzorje in pripomoglo do posebnih doživetij
na paši. Kot bogoslovec sem sodeloval pri študentski strani Družine.
Zdi se mi, da verski tisk predvsem daje človeku celovitejše spoznanje.
Brez spoznanja človek ne more odkriti svojega dostojanstva in poslanstva
ter ne more biti odgovoren. Verski tisk je sredstvo povezovanja. Brez njega
danes ni mogoče ustvarjati občestva. ... Za svoje škofovsko geslo sem si
izbral besede psalmista: Služite Gospodu z veseljem (Ps 100,2). Zato bo
v mojem grbu harfa, ki je simbol veselja, s katerim naj bi služili Bogu.
V grbu bo zvezda, ki lahko pomeni duhovno razsežnost, pa tudi Marijo kot
zvezdo nove evangelizacije. Rdeče in modro polje pa nakazujejo slovanske
barve.
Novi nadškof pomočnik bo
slovesno ustoličen na binkošti v stari beograjski katedrali Kristua Kralja.
Slovenija ima nove področne
kode
Tridesetega marca je začel
veljati v Sloveniji drug sistem številk v telefonskem omrežju. V glavnem
je sprememba ta, da so izločili šestico na začetku kot so jo pred časom
vzeli iz pisemskega prometa. Obenem so področja še reorganizirali in strnili.
Tako imamo zdaj območja, ki se začenjajo s številko 1, 2, 3, 4, 5 in 7.
Poleg tega pa obljubljajo, da se bo spremenilo tudi veliko telefonskih
številk posameznih naročnikov.
Če kličemo iz Argentine,
je treba tako najprej klicati vstop v mednarodno omrežje, to je 00, nato
pa klicno številko za Slovenijo, ki je ostala ista: 386.
Tej sledi številka območja,
ki si jih lahko ogledate na karti.
1 Ljubljana in okolica
2 Maribor in Štajerska
3 Celje in Trbovlje
4 Kranj in Gorenjska
5 Nova Gorica, Koper in
Primorska
7 Novo mesto in Krško
Skupina 6 je rezervirana
za mobilna omrežja, 8 in 9 pa za posebne številke kot so brezplačne linije
itd. Enaka pa ostane številka za informacije 113. Tej številki je treba
dodati še osebno številko telefona, ki bo sedemmestna. Opozarjamo, da bo
okrog 90 odstotkov vseh številk doletela sprememba. Vprašajte v Slovenijo
sorodnike, kakšno številko so dobili.
Za klicanje iz tujine bo
sogovornik iz Slovenije nekaj časa dosegljiv na staro in novo številko.
Pozneje bo avtomatični odzivnik vsakič povedal novo številko do 1. novembra
2000, ko bo stara številka zaprta.
Če kličete na primer iz
Avstralije v Maribor, zavrtite 0011 386 2 in osebno številko.
Zahvali
Spoštovani pater Metod,
prejeli smo denar, ki so ga nabrali Slovenci v Avstraliji in ste nam ga
poslali. Vam in vsem, ki imate skrb za našo ustanovo, se iskreno zahvaljujemo.
Želimo vam vse dobro in vas lepo pozdravljamo.
MAJDA ROZMAN, v imenu msgr.
dr. Boruta Koširja in vseh v zavodu
Iskrena hvala za poslani
denar. Že petnajst let sem že v župniji Sv. Eme, ki je samostojna župnija,
čeprav ni velika. Njene štiri podružnice sem našel v zelo slabem
stanju. Sv. Ema je bila velika dobrotnica naših prednikov, izredno socialno
usmerjena žena, karitativno obdarjena. Letos nameravamo urediti kletne
prostore v župnišču, kjer bi naredili dvorano s kapelo za srečevanje bolnikov.
Načrte dela arhitekt Jože Marinko. Kapela bi bila posvečena blaženemu A.
M. Slomšku in bi bila na voljo za češčenje Sv. rešnjega telesa. Tu je naša
največja moč in opora. Ena od podružnic še čaka na obnovo z božjo pomočjo
in pomočjo dobrotnikov. Bog vam povrni! Vsak dan ste vključeni v molitev
in daritev. Iskreno, hvaležno pozdravljeni.
ŽUPNIK PRI SV. EMI FRANC STRAŠEK
Poizvedba
Moj stari stric Drago Ratajc
je okrog leta 1950 odšel v Avstralijo in nikoli več nismo slišali o njem.
Če veste kar koli v zvezi z njim sporočite prosim na uredništvo Misli,
po telefonu ali pismeno. Že vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav
BOŠTJAN VRŠČAJ, CELJE, SLOVENIJA
Izleti po ljubljanski okolici
Slovenci hodimo radi v
hribe. To velja tudi za Ljubljančane. Če ni dovolj časa za vrhove nad 2000
metrov v Karavankah, Kamniških, Savinjskih in Julijskih Alpah, so za enodnevne
izlete dobrodošle tudi bližnje točke. Z njih se ponavadi vidi tudi glavno
mesto Slovenije, zato jih toplo priporočamo tudi Slovencem iz tujine in
zamejstva, kadar obiščejo domovino.
Založba Sidarta iz Ljubljane
je v zadnjih nekaj letih pripravila številne planinske in izletniške vodnike,
ki so bili zaradi svoje kakovosti, oblike, fotografij in tehnične izvedbe
nadvse lepo sprejeti. Vodnik izletov po ljubljanski okolici, ki je
izšel te dni v dopolnjeni in razširjeni obliki, predstavlja lepo vabilo
na pot. V tej izdaji je dodanih 15 izletov. Besedilo, ki je popestreno
s podatki o kulturni in naravni dediščini, je napisal znani planinski avtor
Andrej Stritar, fotografije pa so prispevali razni avtorji, največ direktor
založbe Janez Skok.
V vodniku je opisanih 65
različnih izletov v posavskem hribovju in na bližnjem Dolenjskem, nad Ljubljanskim
barjem ter okolici Krima, po polhograjskem hribovju ter pragu Gorenjske
okoli Škofje Loke, Kranja in Kamnika. Pa srečno na pot!
CIRIL VELKOVRH, LJUBLJANA
Imenovanje novih pomožnih
škofov
Na god fatimske Marije,
13. maja, so nas povabili na nadškofijski ordinariat v Ljubljani, da bi
nam sporočili veselo novico. Bilo je podobno kot na praznik Marijinega
oznanjenja, ko so sporočili, da je papež imenoval salezijanca Stanislava
Hočevarja za novega beograjskega nadškofa. Ugibali smo samo še o imenih,
ki so jih ob dvanajstih prebrali istočasno v vatikanskem tiskovnem središču
in na vseh treh škofijskih ordinariatih. Zvedeli smo, da je papež Janez
Pavel II. imenoval tri nove slovenske pomožne škofe: dr. Antona Stresa
za pomožnega škofa v Mariboru, prelata Andreja Glavana za pomožnega škofa
v Ljubljani in dr. Jurija Bizjaka za pomožnega škofa v Kopru.
Novica o škofovskih imenovanjih
govori še o nečem. Med obema papeževima obiskoma v Sloveniji je vodstvo
naše Cerkve na predlog Vatikana začelo razmišljati o novih škofijah. Imenovana
je bila posebna skupina, ki je pripravljala načrte za razdelitev sedanjih
treh škofij z vsemi potrebnimi izračuni. Pred lanskim papeževim obiskom
v Mariboru, kjer je Slomška razglasil za blaženega, smo pričakovali, da
bomo v kratkem dobili vsaj tri, če že ne pet novih škofij. Omenjali so
Mursko Soboto, Celje, Novo mesto, Novo Gorico in Kranj. Ker čas še ni dozorel,
so se v Vatikanu, kot lahko ugibamo, zaenkrat odločili za pomožne škofe.
Maribor in Ljubljana sta jih imela že zdaj, za Koper pa je to nekaj novega.
Novi škofje bodo pomagali pri birmovanju, vizitaciji župnij, načrtovanju
in usklajevanju pastoralnih dejavnosti; z večjim številom škofov pa bo
Cerkev na Slovenskem bolje zastopana tudi v mednarodnih krogih.
Andrej Glavan, novi ljubljanski
pomožni škof, se je rodil 14. oktobra leta 1943 v Soteski pri Dolenjskih
toplicah, ki leži ob reki Krki. Izhaja iz družine z enajstimi otroki. V
bogoslovje je vstopil kot inženir kemije in bil leta 1972 posvečen v duhovnika.
Po prvi kaplanski službi v Škofji Loki je bilo tudi vse njegovo nadaljnje
duhovniško delo vezano na to mesto in okoliške kraje. Nazadnje je bil župnik
v Stari loki in škofov vikar za Gorenjsko. Odlikuje se predvsem po bogatih
pastoralnih izkušnjah. V škofa bo posvečen 12. junij v ljubljanski stolnici.
V njegovem škofovskem grbu bo pisalo: Karkoli vam reče, storite!
Anton Stres, novi pomožni
škof v Mariboru, se je rodil 15. decembra v Donački gori v župniji Rogatec.
Po gimnaziji je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Filozofijo in teologijo
je študiral v Ljubljani ter Parizu in v obeh krajih tudi doktoriral. Kot
enega izmed najboljših poznavalcev marksizma na jugoslovanskih tleh sta
se zanj zanimala tudi partija in udba ter ga skušala onemogočiti. Anton
Stres je trenutno dekan teološke fakultete, predsednik komisije Pravičnost
in mir in voditelj cerkvene pogajalske skupine, ki pripravlja sporazum
med Vatikanom in Slovenijo. Znan je kot dober predavatelj, avtor številnih
filozofskih del ter prodoren mislec. V škofa bo posvečen 24. junija v mariborski
stolnici. Za svoje geslo si je izbral besede: Vse zaradi evangelija!
Jurij Bizjak, novi pomožni
škof v koprski škofiji, se je rodil 22. februarja 1947 na Colu. Po duhovniškem
posvečenju leta 1971 je bil nekaj let kaplan v Sežani in Ilirski bistrici.
Zatem je nadaljeval študij na papeškem bibiličnem inštitutu v Rimu
in ga končal z doktoratom. Po vrnitvi v domovino je bil duhovni voditelj
v vipavskem malem semenišču, zadnja leta pa je to službo opravljal v ljubljanskem
bogoslovju in hkrati predaval biblične predmete na teološki fakulteti.
Znan je kot prevajalec, saj je sodeloval pri novem prevodu Svetega pisma,
ki je izšel leta 1996. Prevedel je več starozaveznih knjig. V škofa bo
posvečen 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, v koprski stolnici.
Pri njegovem delu ga bo vodila misel preroka Ageja: Pogum, vse ljudstvo
v deželi! T. G.
Nova vlada čaka na sodni
razplet
Na predvečer praznika Marije
Pomagaj, 23. maja , ko se Slovenci po svetu in domovini spominjamo krščanskih
izročil, ki so oblikovala naš narod, bi lahko dobili novo vlado. Poslanci
in poslanke v državnem zboru so namreč glasovali o listi kandidatov za
ministre, ki jo je predlagal predsednik vlade Andrej Bajuk. Po končanem
glasovanju se je izkazalo, da je 45 poslancev podprlo kandidate, 43 jih
je bilo proti, dve glasnovnici pa sta bili neveljavni. Tako so bili glasovi
razdeljeni, v skladu s poslovnikom in določbami poslovnika. Ker je nekaterim
ostal v krvi balkanski način razmišljanja, se volilna komisija ni mogla
poenotiti o izidu glasovanja in se je zato se je odločila za ponovitev
glasovanja. Ker je zadeva pravno sporna, se je predsednik vlade Andrej
Bajuk z ministrskimi kandidati odločil, da vloži tožbo na vrhovnem sodišču.
Tako vlada, ki je dobila podporo v parlamentu, ni pa bila razglašena, čaka
na sodni razplet.
T. G.
Slovensko izseljensko gradivo
Zadnje dni meseca maja
so v Ljubljani potekali Dnevi inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstveno
raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg
predavanj in razstave, ki govori o delu raziskovalcev na inštitutu, so
pripravili še okroglo mizo o Slovenskem izseljenskem gradivu. Ob tem je
izšel Vodnik, ki popisuje 106 arhivskih škatel gradiva. Gradivo iz Avstralije
je razporejeno v štirih škatlah. Omenjeni vodnik je dosegljiv tudi na spletnih
straneh Inštituta: http://www.zrc-sazu.si/isi, pod rubriko Zbirke.
T. G.
35-letnica Ognjišča
Revija Ognjišče, ki je
najbolj bran slovenski mesečnik, je po veliki noči praznovala 35-letnico
izhajanja. Glede na to, da je bila dobrodelnost ves čas ena izmed vodilnih
tem revije, so se pri Ognjišču odločili obletnico praznovati z dobrodelnim
koncertom za Škofijsko gimnazijo v Vipavi. Koncert je potekal sredi maja
v telovadnici omenjene gimnazije. Na njem so sodelovali znani pevci in
pevke slovenske zabavne glasbe, kot so: Čuki, Sašo Mugerli in Robert Rolih,
Damjana Golavšek in Pupe, Tinkara Kovač, Karmen Stavec, Ivan Hudnik, Gianni
Rijavec, Miran Rudan in ansambel Avtomobili. Koncerta se je udeležil tudi
novoimenovani pomožni škof Jurij Bizjak in povedal, da ga je škof Metod
Pirih že zadolžil za škofijsko gimnazijo Vipava.
T. G.
Mednarodni poletni festival
V Ljubljani bo v juliju
in avgustu potekal že 48. mednarodni poletni festival. V okviru te prireditve
se bo zvrstilo šestdeset dogodkov s približno tri tisoč umetniki iz štiriindvajestih
držav. Festival se bo začel 5. julija z Elgarjevim oratorijem Gerontijeve
sanje, zaključil pa se bo 26. avgusta s Straussovo opereto Netopir. Predstave
bodo potekale v poletnem gledališču Križanke, v Križevniški cerkvi, Viteški
dvorani, na Ljubljanskem gradu, v Cankarjevem domu, na Prešernovem trgu
in v Frančiškanski cerkvi.
T. G.
Kresnik na Rožniku
Časopis Delo že desetič
podeljuje nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. Tokrat se
je zanjo potegovalo 46 romanov z letnico izida 1999. Žirija pod vodstvom
Andreja Inkreta je mesec dni pred razglasitvijo izbrala pet finalistov.
To so: Aleš Čar z romanom Pasji tango, Boris Jukić z delom Pardon
madam, Feri Lainšček s Petelinjim zajtrkom, Dušan Merc s Slepim potnikom
in Andrej Skubic z romanom Sladki med. Letošnjega kresnikovega nagrajenca
pa bodo razglasili 23. junija ob kresovanju na ljubljanskem Rožniku.
T. G.
