Versko in kulturno središče Melbourne
19 A'beckett Street
Kew VIC 3101 
Australia

 

 
S p o r o č i l o domači in mednarodni javnosti o slovenskem holokavstu
Svetovni slovenski kongres je kot predstavnik slovenske civilne družbe ob ustanovitvi pred desetimi leti upravičeno pričakoval, da se bodo oblikovale in uveljavile temeljne civilizacijske vrednote v novi slovenski državi. Med neurejenimi problemi je bil in je polstoletni odnos slovenskih oblasti do žrtev in posledic slovenskega holokavsta, ki ga je po 9. maju 1945 izvedla slovenska totalitarna komunistična partija. Njeni nasledniki nasprotujejo nepristranskemu urejanju tega dolgoletnega zanikanja pravic tisočerih po vojni umorjenih Slovencev  in njihovih preživelih svojcev. 
Ob tej ugotovitvi pozdravljamo januarsko poslansko pobudo prim. Majde Zbačnik in sklep Vlade RS, sprejet na pobudo slovenske stranke v začetku februarja, o pospešitvi urejanja statusa žrtev množičnih povojnih pobojev. Pričakujemo, da bodo ti sklepi vlade čimprej uresničeni s sprejetjem zakona v državnem zboru.
Slovenska civilna družba je pričakovala spravna dejanja, pokop žrtev, izdajo mrliških listov in vrnitev dolga človečnosti slovenskega naroda. Namesto tega smo priča poskusom, da bi zločinsko ravnanje takratne partijske oblasti z njihovimi politični nasprotniki prikazali kot legitimno in legalno kaznovanje in ga izenačili z ravnanjem zmagovitih zaveznikov po drugi svetovni vojni.
V svojem nastopu 27. januarja 2000 na mednarodni konferenci o holokavstu v Stockholmu je predsednik Republike Slovenije, g. Milan Kučan, obsodil holokavst, ki sta ga povzročila totalitarna režima fašizma in nacizma. Pokazal je na dejstvo, da se v mnogih državah sveta še vedno niso soočili z lastno (pro)fašistično ali (pro)nacistično preteklostjo in na potrebo po takem soočenju. Komunistični totalitarizem, ki je v svoji dolgi zgodovini povzročil toliko svojevrstnih holokavstov, je zatajil. Zatajil je trpljenje in razdejanje, ki ga je povzročal komunistični režim v slovenski družbi in naš tragični slovenski holokavst. Ni priznal, da se v naši državi prav zaradi obnašanja naših oblasti še nismo soočili z dejstvi naše preteklosti. Konferenca v Stockholmu je bila forum, na katerem bi predsednik naše države mogel in moral v imenu slovenske države izreči obžalovanje za vse nasilje slovenske partije, katere zadnji formalni predsednik je bil, za povojne zločine in za dolgoletno barbarsko preziranje dostajanstva teh žrtev in pravic njihovih svojcev.
Še več. Poleg drugih zavajanj v svojem govoru je predsednik RS, g. Milan Kučan, v Stockholmu v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in z mnenjem velikega dela slovenskega naroda napačno obvestil mednarodno javnost. Namesto, da bi povedal resnico in poiskal podporo za odpravo posledic slovenskega holokavsta, je svetu zatrdil, da je partijska oblast v tedanji Sloveniji po 9. maju 1945  ravnala v skladu z določili Potsdamskega sporazuma. Ob dejstvu, da je bila večina nasprotnikov režima pomorjena pred 17. julijem 1945, ko se je Potsdamska konferenca šele začela, in dejstvu, da so potsdamski dokumenti izrecno nalagali dolžnost vodenja pravnih postopkov zoper morebitne zločince, so tovrstna izvajanja g. Kučana nekorektna obrazložitev mednarodno uveljavljenega pojmovanja zločina in kazni. Spričo še vedno navzočega revolucionarnega sovraštva do drugače mislečih Slovencev je tako izvajanje predsednika slovenske države v mednarodni javnosti povsem nesprejemljivo in žali človeško dostojanstvo slovenskih žrtev komunizma in njihovih družin.
Svetovni slovenski kongres kot civilno društvo, ki se zaveda svoje odgovornosti do slovenske države in družbe, protestira zoper takšno zlorabo mednarodnih srečanj. Z vsem spoštovanjem do funkcije predsednika države in stoječi na naših državljanskih odgovornostih in pravicah protestiramo proti takim zlorabam državnih funkcij. Slovenska in mednarodna javnost morata biti na primeren način in po ustrezni poti seznanjeni z dejstvi slovenske povojne tragedije. V skladu s sprejetim stališčem na konferenci v Stockholmu je treba enako obravnavati vse holokavste ter v današnji tehnološki in ekonomski globalizaciji sveta spodbuditi tudi globalizacijo in uveljavitev temeljnih civilizacijskih vrednot in  meril. 
Upravni odbor Svetovnega slovenskega kongresa, DR. JOŽE BERNIK, PREDSEDNIK

Dr. Andrej Bajuk, novi predsednik vlade
Tretjega maja je Državni zbor v tretjem poskusu na predlog pomladnih strank (SLS+SKD+SDS) za predsednika slovenske vlade izvolil dr. Andreja Bajuka iz Argenitne. Rojen je 18. oktobra 1943 v Sloveniji, leta 1945 je emigriral z družino, naselili so se v Mendozi, kjer je doštudiral, nato pa doktoriral iz ekonomskih znanosti na univerzi Berkely v Združenih državah Amerike. Leto dni je bil zaposlen na Svetovni banki v Washingtonu, nato pa je več let delal na Medameriški razvojni banki (IDB), najprej v ZDA, zatem pa še na predstavništvu za Evropo v Parizu.

Spoštovani mili rojaki,
v obliki kratkega pisma vam želim sporočiti, kako smo proslavili devetdeseti rojstni dan in god naše ljubljene mame. Živih nas je še pet otrok: en sin in štiri hčere – med njimi dve redovnici, midve z Maksimilijano. Atek pa so s tremi sinovi že dolgo v večnosti. Gotovo so bili 18. januarja v duhu z nami na poseben način… Višek slavja je bila sveta maša na domu, ki jo je daroval domači župnik g. Štefan Grabar. Mama so se počutili dvajset let mlajšo – tako so dejali. Čestitke so bile od vseh strani, tiste posnete z radia lahko poslušajo kadar koli. Tudi nebo se je veselilo, saj se je tisto popoldne vreme nekajkrat menjalo. 
Naši starši  izhajajo iz prejšnje generacije, ko so bili časi in način življenja zelo drugačni. Mama imajo večkrat obiske z radia, televizije, študentke višjih razredov itd. Poleg odgovorov jim morajo kdaj tudi zapeti, predvsem Slomškove pesmi. V življenju so bili odlična pevka, tudi plesalka; kljub težkemu delu na posestvu so radi romali, rekoč: 'Delo počaka, Bog pa podeli svoj blagoslov.' Čeprav niso študirali, veljajo za inteligentno ženo s prirojeno srčno kulturo. Otroci smo ponosni in Bogu hvaležni. 
Tako sem vam, dragi rojaki, malo nadrobila v vzpodbuden in hvaležen spomin na sestre, ki smo delovale med vami lepo število let. Nismo vas pozabile, v duhu vas obiskujemo in za vas rade molimo. Redno prebiram Misli – tam vse najdem in vse preberem z velikim zanimanjem. Srečne smo, da v Kewju tako napredujete, kar je znak vašega sodelovanja z voditeljem p. Metodom. Enako velja za Slovence na drugih koncih slovenske in avstralske pokrajine.
Bog z vami                 
S. PAVLA IN S. MAKSIMILIJANA, SLOVENIJA    

Stanislav Hočevar, ki je bil 24. maja posvečen kot novi beograjski nadškof pomočnik v Marijini cerkvi na Rakovniku v Ljubljani, je za majsko Ognjišče med drugim povedal: “Zavedam se zapletenosti razmer, v katere se podajam. Kot človek grem z jasno zavestjo, da mi tam ne bo lahko, a zaupam v Boga. Kajti moja izkušnja je: kadar mi je bilo najtežje v življenju in sem imel največ problemov, sem tudi največ naredil. ... V Beogradu sem bil velikokrat. Tja sem hodil tudi ko še nisem bil inšpektor (salezijanski predstojnik). Odkar sem inšpektor, sem bil v Beogradu najmanj dvakrat na leto, včasih tudi večkrat. ... Ob branju življenjepisov svetnikov sem se odločil za duhovništvo, ob stikih z Mirkom Žerjavom pa za salezijance. Ti so prišli v našo župnijo, ko sem bil v zadnjih letih osnovne šole. Po vojni je bilo izredno moreče ozračje, ki ga kot otrok še nisem znal oceniti. Oni pa so prinesli v župnijo neko svežino. ... Po očeta so prišli na nedeljo, 27. julija leta 1945 in ga odgnali. V mojem življenju predstavlja mama izredno svetlo točko. Od nje sem sprejel sporočilo sprave. Vedela je, kdo je bil kriv očetove usode, ni pa nikdar obsojala in ni gojila sovraštva. V družini smo vedno molili za tiste, ki so nam povzročili to izgubo. Želja po spravi pa ne izključuje resnice. Ta mora biti združena z ljubeznijo. Svoje imenovanje za škofa pojmujem tudi kot povabilo, da bi na lastnem telesu pokazal, da je mogoče živeti skupaj in presegati težko stvarnost, ki jo rodi katera koli vojna na svetu. ... Vesel sem prave komunikacije med ljudmi, med narodi in med krščanskimi skupnostmi. Že kot otroka me je zaznamovalo branje knjig, ki mi jih je posojal župnik. To mi je širilo obzorje in pripomoglo do posebnih doživetij na paši. Kot bogoslovec sem sodeloval pri študentski strani Družine.  Zdi se mi, da verski tisk predvsem daje človeku celovitejše spoznanje. Brez spoznanja človek ne more odkriti svojega dostojanstva in poslanstva ter ne more biti odgovoren. Verski tisk je sredstvo povezovanja. Brez njega danes ni mogoče ustvarjati občestva. ... Za svoje škofovsko geslo sem si izbral besede psalmista: Služite Gospodu z veseljem (Ps 100,2). Zato bo v mojem grbu harfa, ki je simbol veselja, s katerim naj bi služili Bogu. V grbu bo zvezda, ki lahko pomeni duhovno razsežnost, pa tudi Marijo kot zvezdo nove evangelizacije. Rdeče in modro polje pa nakazujejo slovanske barve.”
Novi nadškof pomočnik bo slovesno ustoličen na binkošti v stari beograjski katedrali Kristua Kralja.

Slovenija ima nove področne kode
Tridesetega marca je začel veljati v Sloveniji drug sistem številk v telefonskem omrežju. V glavnem je sprememba ta, da so izločili šestico na začetku kot so jo pred časom vzeli iz pisemskega prometa. Obenem so področja še reorganizirali in strnili. Tako imamo zdaj območja, ki se začenjajo s številko 1, 2, 3, 4, 5 in 7. Poleg tega pa obljubljajo, da se bo spremenilo tudi veliko telefonskih številk posameznih naročnikov.
Če kličemo iz Argentine, je treba tako najprej klicati vstop v mednarodno omrežje, to je 00, nato pa klicno številko za Slovenijo, ki je ostala ista: 386.
Tej sledi številka območja, ki si jih lahko ogledate na karti. 
1 Ljubljana in okolica
2 Maribor in Štajerska
3 Celje in Trbovlje
4 Kranj in Gorenjska
5 Nova Gorica, Koper in Primorska
7 Novo mesto in Krško
Skupina 6 je rezervirana za mobilna omrežja, 8 in 9 pa za posebne številke kot so brezplačne linije itd. Enaka pa ostane številka za informacije 113. Tej številki je treba dodati še osebno številko telefona, ki bo sedemmestna. Opozarjamo, da bo okrog 90 odstotkov vseh številk doletela sprememba. Vprašajte v Slovenijo sorodnike, kakšno številko so dobili.
Za klicanje iz tujine bo sogovornik iz Slovenije nekaj časa dosegljiv na staro in novo številko. Pozneje bo avtomatični odzivnik vsakič povedal novo številko do 1. novembra 2000, ko bo stara številka zaprta.
Če kličete na primer iz Avstralije v Maribor, zavrtite 0011 386 2 in osebno številko. 

Zahvali
Spoštovani pater Metod, prejeli smo denar, ki so ga nabrali Slovenci v Avstraliji in ste nam ga poslali. Vam in vsem, ki imate skrb za našo ustanovo, se iskreno zahvaljujemo. Želimo vam vse dobro in vas lepo pozdravljamo.
MAJDA ROZMAN, v imenu msgr. dr. Boruta Koširja in vseh v zavodu

Iskrena hvala za poslani denar. Že petnajst let sem že v župniji Sv. Eme, ki je samostojna župnija, čeprav ni velika. Njene štiri podružnice  sem našel v zelo slabem stanju. Sv. Ema je bila velika dobrotnica naših prednikov, izredno socialno usmerjena žena, karitativno obdarjena. Letos nameravamo urediti kletne prostore v župnišču, kjer bi naredili dvorano s kapelo za srečevanje bolnikov. Načrte dela arhitekt Jože Marinko. Kapela bi bila posvečena blaženemu A. M. Slomšku in bi bila na voljo za češčenje Sv. rešnjega telesa. Tu je naša največja moč in opora. Ena od podružnic še čaka na obnovo z božjo pomočjo in pomočjo dobrotnikov. Bog vam povrni! Vsak dan ste vključeni v molitev in daritev. Iskreno, hvaležno pozdravljeni.
                                                                            ŽUPNIK PRI SV. EMI FRANC STRAŠEK

Poizvedba
Moj stari stric Drago Ratajc je okrog leta 1950 odšel v Avstralijo in nikoli več nismo slišali o njem. Če veste kar koli v zvezi z njim sporočite prosim na uredništvo Misli, po telefonu ali pismeno. Že vnaprej najlepša hvala in lep pozdrav
                                  BOŠTJAN VRŠČAJ, CELJE, SLOVENIJA

Izleti po ljubljanski okolici
Slovenci hodimo radi v hribe. To velja tudi za Ljubljančane. Če ni dovolj časa za vrhove nad 2000 metrov v Karavankah, Kamniških, Savinjskih in Julijskih Alpah, so za enodnevne izlete dobrodošle tudi bližnje točke. Z njih se ponavadi vidi tudi glavno mesto Slovenije, zato jih toplo priporočamo tudi Slovencem iz tujine in zamejstva, kadar obiščejo domovino. 
Založba Sidarta iz Ljubljane je v zadnjih nekaj letih pripravila številne planinske in izletniške vodnike, ki so bili zaradi svoje kakovosti, oblike, fotografij in tehnične izvedbe nadvse lepo  sprejeti. Vodnik izletov po ljubljanski okolici, ki je izšel te dni v dopolnjeni in razširjeni obliki, predstavlja lepo vabilo na pot. V tej izdaji je dodanih 15 izletov. Besedilo, ki je popestreno s podatki o kulturni in naravni dediščini, je napisal znani planinski avtor Andrej Stritar, fotografije pa so prispevali razni avtorji, največ direktor založbe Janez Skok.
V vodniku je opisanih 65 različnih izletov v posavskem hribovju in na bližnjem Dolenjskem, nad Ljubljanskim barjem ter okolici Krima, po polhograjskem hribovju ter pragu Gorenjske okoli Škofje Loke, Kranja in Kamnika. Pa srečno na pot!
                                                                   CIRIL VELKOVRH, LJUBLJANA

Imenovanje novih pomožnih škofov
Na god fatimske Marije, 13. maja, so nas povabili na nadškofijski ordinariat v Ljubljani, da bi nam sporočili veselo novico. Bilo je podobno kot na praznik Marijinega oznanjenja, ko so sporočili, da je papež imenoval salezijanca Stanislava Hočevarja za novega beograjskega nadškofa. Ugibali smo samo še o imenih, ki so jih ob dvanajstih prebrali istočasno v vatikanskem tiskovnem središču in na vseh treh škofijskih ordinariatih. Zvedeli smo, da je papež Janez Pavel II. imenoval tri nove slovenske pomožne škofe: dr. Antona Stresa za pomožnega škofa v Mariboru, prelata Andreja Glavana za pomožnega škofa v Ljubljani in dr. Jurija Bizjaka za pomožnega škofa v Kopru.
Novica o škofovskih imenovanjih govori še o nečem. Med obema papeževima obiskoma v Sloveniji je vodstvo naše Cerkve na predlog Vatikana začelo razmišljati o novih škofijah. Imenovana je bila posebna skupina, ki je pripravljala načrte za razdelitev sedanjih treh škofij z vsemi potrebnimi izračuni. Pred lanskim papeževim obiskom v Mariboru, kjer je Slomška razglasil za blaženega, smo pričakovali, da bomo v kratkem dobili vsaj tri, če že ne pet novih škofij. Omenjali so Mursko Soboto, Celje, Novo mesto, Novo Gorico in Kranj. Ker čas še ni dozorel, so se v Vatikanu, kot lahko ugibamo, zaenkrat odločili za pomožne škofe. Maribor in Ljubljana sta jih imela že zdaj, za Koper pa je to nekaj novega. Novi škofje bodo pomagali pri birmovanju, vizitaciji župnij, načrtovanju in usklajevanju pastoralnih dejavnosti; z večjim številom škofov pa bo Cerkev na Slovenskem bolje zastopana tudi v mednarodnih krogih.
Andrej Glavan, novi ljubljanski pomožni škof, se je rodil 14. oktobra leta 1943 v Soteski pri Dolenjskih toplicah, ki leži ob reki Krki. Izhaja iz družine z enajstimi otroki. V bogoslovje je vstopil kot inženir kemije in bil leta 1972 posvečen v duhovnika. Po prvi kaplanski službi v Škofji Loki je bilo tudi vse njegovo nadaljnje duhovniško delo vezano na to mesto in okoliške kraje. Nazadnje je bil župnik v Stari loki in škofov vikar za Gorenjsko. Odlikuje se predvsem po bogatih pastoralnih izkušnjah. V škofa bo posvečen 12. junij v ljubljanski stolnici. V njegovem škofovskem grbu bo pisalo: Karkoli vam reče, storite!
Anton Stres, novi pomožni škof v Mariboru, se je rodil 15. decembra v Donački gori v župniji Rogatec. Po gimnaziji je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Filozofijo in teologijo je študiral v Ljubljani ter Parizu in v obeh krajih tudi doktoriral. Kot enega izmed najboljših poznavalcev marksizma na jugoslovanskih tleh sta se zanj zanimala tudi partija in udba ter ga skušala onemogočiti. Anton Stres je trenutno dekan teološke fakultete, predsednik komisije Pravičnost in mir in voditelj cerkvene pogajalske skupine, ki pripravlja sporazum med Vatikanom in Slovenijo. Znan je kot dober predavatelj, avtor številnih filozofskih del ter prodoren mislec. V škofa bo posvečen 24. junija v mariborski stolnici. Za svoje geslo si je izbral besede: Vse zaradi evangelija!
Jurij Bizjak, novi pomožni škof v koprski škofiji, se je rodil 22. februarja 1947 na Colu. Po duhovniškem posvečenju leta 1971 je bil nekaj let kaplan v Sežani in Ilirski bistrici. Zatem je nadaljeval študij na papeškem bibiličnem inštitutu  v Rimu in ga končal z doktoratom. Po vrnitvi v domovino je bil duhovni voditelj v vipavskem malem semenišču, zadnja leta pa je to službo opravljal v ljubljanskem bogoslovju in hkrati predaval biblične predmete na teološki fakulteti. Znan je kot prevajalec, saj je sodeloval pri novem prevodu Svetega pisma, ki je izšel leta 1996. Prevedel je več starozaveznih knjig. V škofa bo posvečen 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, v koprski stolnici. Pri njegovem delu ga bo vodila misel preroka Ageja: Pogum, vse ljudstvo v deželi!      T. G.

Nova vlada čaka na sodni razplet
Na predvečer praznika Marije Pomagaj, 23. maja , ko se Slovenci po svetu in domovini spominjamo krščanskih izročil, ki so oblikovala naš narod, bi lahko dobili novo vlado. Poslanci in poslanke v državnem zboru so namreč glasovali o listi kandidatov za ministre, ki jo je predlagal predsednik vlade Andrej Bajuk. Po končanem glasovanju se je izkazalo, da je 45 poslancev podprlo kandidate, 43 jih je bilo proti, dve glasnovnici pa sta bili neveljavni. Tako so bili glasovi razdeljeni, v skladu s poslovnikom in določbami poslovnika. Ker je nekaterim ostal v krvi balkanski način razmišljanja, se volilna komisija ni mogla poenotiti o izidu glasovanja in se je zato se je odločila za ponovitev glasovanja. Ker je zadeva pravno sporna, se je predsednik vlade Andrej Bajuk z ministrskimi kandidati odločil, da vloži tožbo na vrhovnem sodišču. Tako vlada, ki je dobila podporo v parlamentu, ni pa bila razglašena, čaka na sodni razplet.              T. G.

Slovensko izseljensko gradivo
Zadnje dni meseca maja so v Ljubljani potekali Dnevi inštituta za slovensko izseljenstvo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg predavanj in razstave, ki govori o delu raziskovalcev na inštitutu, so pripravili še okroglo mizo o Slovenskem izseljenskem gradivu. Ob tem je izšel Vodnik, ki popisuje 106 arhivskih škatel gradiva. Gradivo iz Avstralije je razporejeno v štirih škatlah. Omenjeni vodnik je dosegljiv tudi na spletnih straneh Inštituta: http://www.zrc-sazu.si/isi, pod rubriko Zbirke.
T. G.

35-letnica Ognjišča
Revija Ognjišče, ki je najbolj bran slovenski mesečnik, je po veliki noči praznovala 35-letnico izhajanja. Glede na to, da je bila dobrodelnost ves čas ena izmed vodilnih tem revije, so se pri Ognjišču odločili obletnico praznovati z dobrodelnim koncertom za Škofijsko gimnazijo v Vipavi. Koncert je potekal sredi maja v telovadnici omenjene gimnazije. Na njem so sodelovali znani pevci in pevke slovenske zabavne glasbe, kot so: Čuki, Sašo Mugerli in Robert Rolih, Damjana Golavšek in Pupe, Tinkara Kovač, Karmen Stavec, Ivan Hudnik, Gianni Rijavec, Miran Rudan in ansambel Avtomobili. Koncerta se je udeležil tudi novoimenovani pomožni škof Jurij Bizjak in povedal, da ga je škof Metod Pirih že zadolžil za škofijsko gimnazijo Vipava.
                T. G. 

Mednarodni poletni festival
V Ljubljani bo v juliju in avgustu potekal že 48. mednarodni poletni festival. V okviru te prireditve se bo zvrstilo šestdeset dogodkov s približno tri tisoč umetniki iz štiriindvajestih držav. Festival se bo začel 5. julija z Elgarjevim oratorijem Gerontijeve sanje, zaključil pa se bo 26. avgusta s Straussovo opereto Netopir. Predstave bodo potekale v poletnem gledališču Križanke, v Križevniški cerkvi, Viteški dvorani, na Ljubljanskem gradu, v Cankarjevem domu, na Prešernovem trgu in v Frančiškanski cerkvi.
        T. G.

Kresnik na Rožniku
Časopis Delo že desetič podeljuje nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. Tokrat se je zanjo potegovalo 46 romanov z letnico izida 1999. Žirija pod vodstvom Andreja Inkreta je mesec dni pred razglasitvijo izbrala pet finalistov. To so: Aleš Čar z  romanom Pasji tango, Boris Jukić z delom Pardon madam, Feri Lainšček s Petelinjim zajtrkom, Dušan Merc s Slepim potnikom in Andrej Skubic z romanom Sladki med. Letošnjega kresnikovega nagrajenca pa bodo razglasili 23. junija ob kresovanju na ljubljanskem Rožniku.
                      T. G.