Slovensko društvo v Canberri se uradno imenuje 

"Slovenian Australian Association of Canberra Inc.", 

ali po naše: 

Avstralsko - Slovensko društvo, Canberra.

Nekateri društvo napacno imenujejo Klub Triglav, ker zgradba predstavlja naš simbol. Triglav bi lahko imenovali le društveni dom. Na fotografiji zgradbe vidite tri vrhove, ki simbolizirajo našo najvišjo goro v domovini. Arhitekt Wally Kostryko, po rodu iz Ukrajine, nam je naše domovinske obcutke hotel upodobiti v beli strehi s tremi vrhovi, kar bi predstavljalo s snegom pokrit Triglav, rjave stene in zeleno pobocje. Ker je urbanizem pri nas dokaj strog in ker je nekdo belo streho ze gradil, pa se ni obnesla, Wallijevega osnutka niso dovolili. Zgraditi smo smeli rjavi vrh oziroma streho z belimi stenami in zelenim pobocjem. Danes se je velik del travnatega pobocja zaradi dodatne stavbe in pomanjkanja parkirišc moralo umakniti.

Najprej le na kratko o zacetku nasega slovenskega društva, ki si je zgradilo to dokaj prominentno stavbo. Ljudje so bili v tistih casih na splosno skrajno kriticni, nezaupljivi in pesimisticni; tudi v drugih mestih Avstralije, kjer so društva naletela na vecje probleme. Iz teh razlogov se je novi odbor društva v Canberri še posebej zavedal velike odgovornosti in hotel dokazati, da smo Slovenci sposobni vsaj toliko, kot priseljenci drugih narodnosti.

V šestedesetih letih je bil v Avstraliji uspešen razvoj narodnih manjšin, ki jih danes imenujejo etnicne skupine. V Canberri je bilo takrat le majhno število Slovencev. Bilo je kakšnih dvajset do tridesetih druzin in okrog deset neporocenih fantov, ki so ziveli v hostelih (lagerjih - campih) za delavce, ker je bilo veliko pomankanje stanovanj. Ti fantje so iskali druzbo in kmalu prišli na idejo slovenskega društva. Ustanovili so pripravljani odbor, ki nas je povabil na Ustanovno sejo v juniju 1964. V ledeno mrzli dvorani je 16 Slovenk in Slovencev izvolilo predsednika in odbor. Bili smo brez denarja in nihce ni imel izkušenj, kako voditi društvo.. Clanarina je bila dolocena na 5 funtov. Ko se je odbor zbral k prvi seji, seja ni in ni hotela steci. Ker je izvoljeni predsednik Vlado Skrbinsek zapustil sejo, je predsedništvo prevzel g. Ivan Urh, gospod Franc Breznik tajništvo, Cvetko Falez pa blagajništvo. Vse naše neznanje in uboštvo smo morali premostiti s trdim in pridnim delom. Mladostna zagnanost osamljenih mladenicev nam je nalozila odgovornost, katero so mnogi rojaki odklanjali in prepustili breme društva in tezo pri gradnji le majhni pešcici zagrizenih rodoljubov.

Po petih letih neutrudljivega dela, organiziranja plesov po razlicnih dvoranah in tujih klubih, s prirejanjem kulturnih srecanj (materinskih dnevov, miklavzevanj itd.) in z zbiranjem clanarine smo koncno priceli iskati primerno parcelo.

Mestna uprava je bila naklonjena narodnim društvom, zato smo tudi mi upali na pridobitev brezplacne parcele, kar pa ni bila enostavna zadeva. National Development Commission, ki je to odobrila, smo morali prepricati, da imamo dovolj clanov in dovolj denarja, da bomo društveni dom lahko tudi zgradili. Seveda smo zeleli imeti prostorno zemljišce, s prominentno stavbo v uglednem predelu mesta. Toda dokazati je bilo treba, da smo zmozni zgraditi veliko in lepo stavbo z najbolj skromnimi sredstvi in neznatnim clanstvom. Danes nam je v ponos, da smo uspeli. Stavba stoji neposredno ob mestnem centru v Wodenu, v fizicnem centru mesta Canberre in zelo dostopna tudi za sosednje mestece Queanbeyan. Društvo je od vsakega slovenskega moškega v Canberri pricakovalo minimalno pomoc, 100 dollarjev ali pet dni prostovoljnega dela, vendar je pretezni del dela in financiranja stavbe nosilo okrog 40 ljudi, ki je v letu 1971 zrtvovalo vsako prosto uro in še precej denarja. Seveda smo uspeli dobiti tudi bancno posojilo 50,000 dolarjev, kar za tiste case ni bila malenkost. Po enem letu izcrpnega prostovoljnega dela in osebnih prizadevanj posameznikov, se je stavba dvigala in bila prvic odprta 1. decembra 1971. 

---

V juniju 1972 je bila blagoslovljena od patra dr. Mikula in slovesno odprta od takratnega predsednika Cvetka Faleza.

Prvo slovensko društvo v Avstraliji je bilo ustanovljeno v Adelaidi, na pobudo poko-jnega patra Bazilija in z darom oz. zapuscino slovenskega rojaka. S tem denarjem je postavilo manjšo dvorano, ki je bila dograjena in odprta nekaj tednov pred Slovenskim domom v Canberri. Med tem se je ustanovila tudi delniška druzba Triglav v Sydneyu, ki je imela pod svojim okriljem klub Triglav. Ostala slovenska društva so obcudovala naš dosezek in se spraševala, kako naš uspeh ponoviti. Kmalu nato sta priceli tudi Slovensko društvo v Sydney in Melbourne z resnimi nacrti za gradnjo lastnega doma, kar se jim je posrecilo ze po nekaj letih.

Naše društvo, kot vsa društva v Avstraliji, je bilo podvrzeno vecletnemu politicnemu pritisku Jugoslovanske ambasade in Izseljenske matice. Tezko je govoriti o zgodovini društva, brez omembe tudi tega tragicnega obdobja. Pred otvoritvijo doma, smo bili obvešceni, da prihajajo na obisk Lojze Slak in Fantje s Praprotna, vendar je prvi gost hotela biti Slovenska izseljenska matica. Za uspešno turnejo skupine, smo sklicali vodstva slovenskih društev, ki so v še nedograjenem domu v Canberri ustanovila Zvezo slovenskih društev v Avstraliji. 

---

Zveza je uspešno, toda pod zelo tezkimi pogoji izvedla turejo. Zaradi mocne razdvojenosti clanstva se je ustanovilo paralelno društvo Karantanija, ki je precej let delovalo samostojno. Tudi Zveza je obstajala še nekaj let, vendar je zaradi politicne nestrpnosti zamrla. Politicni pritiski in razdvojenost se je nadaljevala še dve desetletji, dokler ni prišlo do Janševe aretacije in do politicne pomladi v Sloveniji. Kljub pritiskom in razdvojenosti je Slovensko društvo v Canberri ostalo lojalno slovenstvu. Društvena zastava je bila vedno le bela, modra, rdeca, brez peterokrake zvezde. Po prvotnem izrednem, tudi financnem uspehu, je društvo poplacalo najeto posojilo in prihranilo dovolj denarja, da je pozneje zgradilo moderno in prostrano balinišce na isti parceli. Tudi tu je nekaj ljudi pokazalo veliko ljubezen do slovenstva in zopet zrtvovalo mnogo prostovoljnih dni. Tudi ta stavba je ena najlepših slovenskih balinišc v Avstraliji.

V casu aretacije Janeza Janša in trojke smo clani društva ustanovili Odbor za zašcito clovekovih pravic v Sloveniji. Ta odbor je organiziral protest clanov in prijateljev pred Avstralskim parlamentom, katerega je naslovil clan Avstralskega parlamenta in vladne stranke, Mr Jim Snow ter clan Avstralskega parlamenta in opozicije, bivši zunanji minister, Mr Michael McKellar. Odbor je zbral tudi 1,500 protestnih podpisov z zahtevo, za takojšno izpustitev aretiranih od Jugoslovanske armade. Podpisi so bili predlozeni obema zbornicama Avstralskega parlamenta. Kljub povabilom, ki so bila poslana vsem slovenskim organizacijam, smo ostali osamljeni. Društvo je poslalo Odboru za varstvo clovekovih pravic v Ljubljano 10,000 dollarjev, namenjenih za obrambo Janša, Borštnerja, Tasica in Zavrla. Predstavniki od Australian Foreign Affairs pa so povabili naše predstavnike na posvet, kakšno stališce naj zavzame Avstralska vlada. 

Menimo, da je to bilo prvic, ko se je Avstralska vlada pricela uradno ukvarjati s slovensko politiko. Naravno smo si šteli v cast, ko smo slišali porocilo o moralnem porazu jugoslovanske armade in izpustitvi zaprtih. In še kako si štejemo v cast, da smo vsa leta stali na braniku samostojne Slovenije, katero smo podprli z vsem srcem in vsemi mocmi, ko se je domovina osvobajala in iskala mednarodno priznanje. Tudi v podporo plebiscita za samostojno Slovenijo je društvo poslalo Demosu 10,000 dollarjev. Odbor za zašcito clovekovih pravic se je pa preimenoval v Slovenski narodni svet ACT.

---

Dom je odprt vsak dan v tednu od 12.00 ure naprej, razen v ponedeljek ko se odpre ob 2.00 uri in v torek ob 1.00 uri. Kuhinja je zaprta ob ponedeljkih in torkih, sicer pa je odprta za kosilo in vecerjo, razen v nedeljo zvecer. V baru Vas bo postregla prijazna in vedno nasmejana Marta Kavaš. Zmeraj ste dobrodošli, ceprav se Vam lahko zgodi, da ne boste našli rojaka med gosti.