Danes je nedelja JEZUSOVEGA KRSTA. Z njo sklepamo božični čas,  jaslice in božične pesmi pa še ohranimo do svečnice. - Pri sv. maši je danes ljudsko petje.

P. VALERIJAN se Vam zahvaljuje za voščila, darila, molitve in pozornosti ob 84. rojstnem dnevu.

V sredo, 13.1., romamo v PENROSE PARK z malim avtobusom. Cena $ 20, prigrizek iz popotne torbe. Prijavite se čimprej. Lahko se nam pridružite tudi z osebnimi avtomobili. Ker lani nismo obeležili obletnice kapelice Marije Pomagaj, bomo to storili takoj v novem letu - našem jubilejnem letu.

KONZULARNE URE bodo pri nas v ponedeljek, 1.2.2010, od 1.00 do 5.00 popoldne.

Marijanski koledarji in Družinske pratike so še na razpolago. Čimprej obnovimo naročnino na Misli ($ 40), Družino ($ 120) in drugo literaturo.

Prosimo Vas, da nam sporočite vsakršno spremembo naslova, telefonske številke ali imena. Ob smrti rojakov nam prav tako sporočite, na koga naj prepišemo naročnino Misli in Rafaela.

Mesec januar je tudi mesec Jezusovega imena. V letošnjem letu si prav tako prizadevajmo za to, da se ogibamo ali odvadimo preklinjanja in žaljenja Božjega imena oz. svetih imen.

V teh dneh boste dobili spored za postrežbo v dvorani za naslednjih 6 mesecev. Za dve nedelji še potrebujemo pomoč, in sicer za nedeljo, 2.5., in za nedeljo, 20.6.2010. Vabimo prostovoljce, da se oglasite.

Prosimo, obvestite nas o bolnikih.

EVHARISTIČNI KONGRES 2010
Čez 5 mesecev bomo obhajali prvi slovenski evharistični kongres, ki bo v nedeljo, 13.6.2010 v Celju. V novem letu še naprej zbiramo naš duhovni šopek, v katerega spletamo naše molitve, žrtve in dobra dela: sv. rožni venec, križev pot, obisk sv. maš med tednom,  molitvene ure, češčenje Najsvetejšega, branje Svetega pisma, obiski bolnih in ostarelih in molitve skupaj z njimi, dobra dela v korist potrebnim. Za pripravo lahko dobite posebne listke, ki jih izpolnjene oddaste patroma. Doslej smo zbrali 6 cvetov od 50 na evharistični podobi ali 3.000 enot.

V nedeljo, 3.januarja 2010 je Slovenska verska skupnost v Merylandsu proslavila rojstni dan našega patra Valerijana Jenka .


Na deževno jutro so se na prvo nedeljo v novem letu 2010 k jutranji sveti maši zbrali Slovenci od blizu in daleč. Po končni sveti maši smo se zbrali v dvorani, kjer se naše družine redno zbirajo vsako nedeljo za pogovor pri kavici in domačem pecivu, tokrat pa smo pričakali patra Valerijana s torto in cvetjem in mu zaželeli še veliko zdravih let med nami.


Cerkveni pevski zbor je skupaj z moškim pevskim zborom ljubemu patru voščil z zbirko pesmi in seveda tudi znana in priljubljena » Kolko kapljic ,tolko let....« ni manjkala.
In prav tako mu želimo tudi vsi Slovenci in prijatelji od  blizu in daleč: Kolko kapljic, tolko let, dragi pater Valerijan !

Pater Valerijan s cerkvenim pevskim zborom


se vsakemu koscek torte

Pater Valerijan s prijatelji

Letošnje praznovanje "Štefanovanje" je bilo posebnega značaja, saj smo praznovali kar tri pomembne dogodke, dan slovenske državnosti, 40 let našega Merrylandsa, ter tradicionalno Štefanovanje, ki se prireja tudi že skoraj pet desetletij.

V programu, ki je bil kratek toda jedrnat, so "Južne zvezde" zapele slovesnko in avstralsko himno, spregovorila sta Gregor Kozovinc s slovenske ambasade v Canberri in častni generalni konzul, Alfred Brežnik, ogledali smo si film o 40 desetletjih našega centra. Predstavnice HASA NSW arhiva, Marta Magajna, Marija Grosman in Mihelca Šušteršič, so pripravile odlično razstavo na preko petnajst panojih, s stotinami fotografij o življenju centra v Merrylandsu.

Program je odlično povezovala Olga Lah

Spregovoril je Gregor Kozovinc, odpravnik poslov iz slovenske ambasade v Canberri:

Drage Slovenke, spoštovani Slovenci, rojakinje in rojaki,

najprej najlepša hvala za vaše prijazno povabilo, da skupaj obeležimo pomemben slovenski praznik (dan samostojnosti in enotnosti) ter pomembno obletnico (40-letnico obstoja in delovanja verskega in kulturnega središča Sv. Rafaela tu v Merrylandsu).

Prosim, dovolite mi nekaj besed o dnevu samostojnosti in enotnosti.

Bilo je 23. decembra 1990, ko smo se Slovenke in Slovenci na plebiscitu enotno odločili za samostojno državo. Nekaj dni kasneje, 26. decembra, je bil znan tudi rezultat plebiscita, ki ga obeležujemo danes: za svobodno in neodvisno Slovenijo se je izreklo kar 95% tistih, ki so se plebiscita udeležili. Skupaj več kot 88% vseh volivk in volivcev.

Odločitev za svobodno in samostojno Slovenijo ni bila le korajžna, ampak tudi modra. Pol leta kasneje, 25. junija 1991, je Slovenija postala svobodna in samostojna evropska država. Ostalo je zgodba o uspehu. Zgodba, v kateri smo dokazovali in tudi dokazali, da si drznemo in znamo zmagovati.

Danes stojim pred vami kot ponosen Slovenec. Prepričan sem, da tudi vi delite moj ponos. In upam, da ta ponos delijo tudi vaši otroci ter vnuki. Razlogov je - tako sem prepričan - več kot dovolj.

Drage rojakinje in rojaki,

o velikem pomenu verskega in kulturnega središča Sv. Rafaela bodo kasneje spregovorili tisti, ki jim je ta zgodba o predanosti in uspehu bližje in bolj znana. Dovolite mi le, da vam predstavim pismo, ki ga je ob tej priložnosti na vse vas naslovil dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Cenjeni prostovoljci verskega in kulturnega središča Sv. Rafaela,
drage Slovenke in Slovenci iz Sydneya in okolice,
pozdravljeni gostje!

Prejmite moje iskrene čestitke ob praznovanju 40. obletnice ustanovitve in delovanja slovenskega misijona Sv. Rafaela!

Na Silvestrovo pred natanko štirimi desetletji ste na tej lokaciji blagoslovili prvo slovensko cerkev v New South Walesu, kar se danes kaže kot izjemno vizionarsko dejanje. Na splošno ni moja navada, da bi ob dogodku, ki zaznamuje celotno slovensko skupnost v neki deželi, izpostavljal posameznike. Tokrat pa mi vendarle dovolite, da ob Vaši svečanosti izrečem posebno zahvalo patru frančiškanu Valerijanu Jenku, brez katerega danes ne bi praznovali.

Pater Valerijan je že nekaj let po prihodu v Avstralijo ustanovil slovenski misijon z vizijo in željo, da bi Slovenci v Sydneyu in okolici lahko obhajali bogoslužje pod isto streho. To se je zgodilo prvega dne leta 1970. Sledile so nove akcije zbiranja prispevkov in prostovoljnega dela. Leta 1973 je zrasla nova cerkev, ki jo uporabljate še danes, deset let kasneje pa tudi velika stavba ob njej.

Slovenski misijon Sv. Rafaela je glavni center slovenstva v Sydneyu in eno glavnih slovenskih središč v Avstraliji nasploh. Patra Valerijan in Darko mašujeta tudi pri Slovencih v Wollongongu, Newcastlu, Canberri, Perthu in Queenslandu. Tekom desetletij je misijon - in v njegovem okviru predvsem slovenska cerkev - postal osrednje zbirališče sydneyskih Slovencev.

Čas teče vse hitreje, razdalje med ljudmi se večajo, generacije odhajajo. V letu 2009 je misijon Sv. Rafaela vsaj toliko pomemben, če ne še pomembnejši za občutek pripadnosti slovenstvu, kot je bil leta 1969. V tem smislu razumem tudi Vašo željo, izraženo patru Valerijanu in pristojnim inštancam, da ostane skupaj z Vami tudi po tem, ko je prišel čas upokojitve. Pater Valerijan je postal simbol vezi, ki so se med slovenskimi rojaki stkale v novi domovini, središče Sv. Rafaela pa Vaš skupni dom.

Zato se obračam na vse Vas, drage Slovenke in Slovenci, z močno željo, da bi Vam bilo skupaj še naprej lepo pod isto streho, da bi tudi za naslednje rodove ohranili ta skupni dom in da bi bilo o Vašem entuziazmu, neusahljivi energiji, povezovalnosti, dobrosrčnosti in iskrivosti, kot jih pooseblja Vaš dolgoletni dušni pastir, še naprej slišati tudi v Slovenijo!

Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

Podeljena so bila tudi priznanja Urada za Slovence po svetu in zamejstvu.
Prejeli so jih:

Pater Valerijan Jenko, ob 40. obletnici obstoja in delovanja misijona Sv. Rafaela, za ustanovitev slovenskega verskega in kulturnega središča, za 40-letno duhovno oskrbo avstralskih Slovenk in Slovencev, ter za povezovalno vlogo v duhu ohranjanja slovenske narodne identitete.

Gospa Milka Stanič, ob 40. obletnici obstoja in delovanja misijona Sv. Rafaela, za njeno več kot 40-letno delovanje na področju slovenske glasbe ter za prenašanje slovenske pesmi na mlajše rodove avstralskih Slovenk in Slovencev.

Slovenske dramske skupine v zvezni državi New South Wales, ob 50-letnici delovanja, za neprecenljiv prispevek pri ohranjanju slovenske dramske umetnosti v Avstraliji.

Gospa Mihelca Šušteršič, ob 70 jubileju, za nesebičen prispevek pri ohranjanju slovenske dramske umetnosti v zvezni državi New South Wales ter za delovanje pri Zgodovinskem arhivu za avstralske Slovence (HASA-NSW).

Spregovoril je častni generalni konzul RS Alfred Brežnik

ŠTEFANOVANJE, 40-LETNICA SV. RAFAELA IN
DRŽAVNI PRAZNIK  - OSAMOSVOJITEVE IN NEODVISNOSTI
Nagovor Alfreda Brežnika - Merrylands, 26.12.2009

Spoštovani, p. Valerijan, p. Darko, gospod Gregor Kozovinc; spoštovani gostje, drage rojakinje in dragi rojaki.
 
Ker smo še vedno v božičnem času, bi vam najprej zaželel še naprej vesele praznike in vse dobro v prihajajočem novem letu 2010. Na današnji dan, to je praznik Sv. Štefana, pa zadnjih 18 let praznujemo tudi državni praznik: dan samostojnosti in neodvisnosti naše mlade države, o katerem je spregovoril gospod Kozovinc - čestitke tudi za ta praznik. Pa čestitke vam vsem, drage rojakinje in rojaki, predvsem tistim, ki ste bili zraven pred 40-leti, ko se je kupoval ta naš prvi slovenski božji hram v Sydneyu – tukaj v Merrylands-u. Pomemben mejnik v življenju našega občestva pri Sv. Rafaelu. In, ne nazadnje, čestitke vsem današnjim godovnikom, Štefkam in Štefanom, lepo praznujte in bodite veseli.

Naša Olgica, gospa Lahova, voditeljica današnjega večera, me je zaprosila, da spregovorim o 40-letnem obdobju misijona sv. Rafaela. Velika naloga, ker je spomin z leti precej opešal, bi bilo potrebno kar dosti časa in raziskav. No, pa je božja previdnost hotela drugače. Pater Valerijan je vse tako lepo opisal v decembarski števiki Rafaela, katerega sem prepričan ste vsi prejeli in verjetno prebrali, da bi vse kar bi jaz imel povedati bilo odveč, oz. ponavljanje. Pa to ni vse. Florjan Auser je za današnje slavje pripravil dokumentarni film o našem kulturnem središču v Merrylandsu. Naj se mu kar zdaj zahvalim za njegov neizmeren trud in profesionalni dostop pri tem pomembnem projektu.  

Sem pa vseeno poskušal to naše obdobje nekoliko razčleniti, da bi ugotovil kaj vse se je tukaj dogajalo? Kakšen vpliv je to naše središče imelo na razvoj našega občestva, oz. naše celotne slovenske skupnosti. Dejstvo je, da so prvi povojni priseljenci, to je tam v 50-tih in 60-tih letih prejšnjega stoletja, prišli zaradi političnih razmer doma. To so bili rojaki, ki so zapustili domovino prisilno ali pa tudi prostovoljno, s tem, da so bežali preko meje, kljub veliki življenski nevarnosti. Večina teh je seveda šla skozi taborišča v Avstriji, Italiji in drugih državah Evrope. To je bila generacija Slovencev, ki je bila najbolj prizadeta. Mnogi so preživeli v teh taboriščih več let in tako izgubili vse upanje za povratek domov v svoje rodni kraj. V glavnem so se izseljevali v prekomorske države, kot so ZDA, Argentina, Kanada in Avstralija.

Ti prvi priseljenci, so v tem oddaljenem tujem in precej drugačnem svetu, najbolj pogrešali domačo besedo in druženja s svojimi. Življenje za te prve prišleke res ni bilo lahko, so pa obdržali upanje. Imeli so željo in močno voljo, da si ustvarijo nova ognjišča - nove domove. Fenomen tega obdobja pa je, da so ravno ti rojaki, ki še niso imeli niti svojih domov, oz., če so jih imeli, so le-ti bili obremenjenimi z dolgoletnimi hipotekami ali ‘mortgage-om’, kot jim pravimo tukaj; še vedno našli čas in denar, da so ob svojem delu, mnogokrat dvemi ali več šihtami, ustvarjali prva društva in prve skupne slovenske domove in cerkve. To so bili pravi pionirji slovenstva v Avstraliji. Ustanavljali razne pevske zbore, folklorne in igralske skupine, tiskali prve časnike, itn.

Potrebe po svojih slovenskih dušnih pastirjih so privedle v to takrat še relativno malo skupnost prve duhovnike. Z njihovo pomočjo je življenje postajalo znosnejše. Upanje za boljše in lepše življenje se je počasi uresničevalo. Spomnim se očetovega pisma, v katerem me je vabil, da se mu pridružim v Avstralijo, v to ‘blagoslovljeno deželo’, kot jo je imenoval. Kljub temu, da je sam živel v baraki na Warragambi, kjer je imel sobo v kateri je poleg postelje, bilo komajda dovolj prostora še za stol in polico. Priznati je treba, da so to bili časi, ko so bili ljudje skromnejši in manj zahtevni, pa vkljub temu uspešni. Prej sem uporabil izraz fenomen, za opis tistega obdobja. Zakaj? Poglejte, zdaj, oz. kar nekaj destletij pozneje, ko naša skupnost šteje na tisoče, ko živimo v udobnih domovih, imamo razširjene družine, enega najvišjih življenskih standardov na svetu, pa skorajda ne moremo niti vzdrževati to kar so ustvarili in zgradili ti prvi, revni prišleki.

No, seveda so izjeme. Se, pa zavedamo in smo priče, da raznih društev in organizacij ni več. Mnoga še samo životarijo - s časom jih bo še manj. Tudi vzrok temu nam je poznan. Vse bolj pa postaja nam vsem jasno, da se bodo najdlje obdržala središca kot je naš sv. Rafael - tudi potem, ko slovenščina ne bo več občevalni jezik v le-tem. O tem sem se prepričal ob obisku Slovencev v Clevelandu.

Vendar pa danes ni čas melanholije, nasprotno je čas veselja in praznovanja. S ponosom lahko poglegamo nazaj na 40-letno obdobje misijona sv. Rafaela. Še posebej smo ponosni na našega dolgoletnega vodjo tega misijona, patra Valerijana, zaslužnega duhovnika, in smo mu nadvse hvaležni, da je imel vizijo in pogum, in se je lotil tega velikega projekta, katerega začetek je bila skromna presbiterjanska cerkvica. Sv. Rafael je, kot že prej rečeno, tudi naše versko kulturno središče. Poleg pastoralnih in duhovnih potreb našega občestva, je v tem središču cela vrsta aktivnosti, ki jih potrebuje in uporablja celotna slovenska skupnost, v širšem sydneyskem okolju. Tukaj imajo svoj domicil: HASA – Zgodovinski arhiv Slovencev v NSW, dramska skupina, Slomškova sobotna šola, pevski zbori in druge skupine. V tej dvorani se prirejajo razne proslave in zabave, likovne in druge razstave. Tu se družijo upokojenci na svojih rednih srečanjih. Skratka, to je naše središče v pravem pomenu besede, ki ga povezuje naša skupna krščanska etika, ljubezen in zavest svojih slovenskih korenin.

Danes smo hvaležni Bogu, da nam je poslal patra Valerijana in vse njegove sobrate, očete Frančiškane, in sestre brezmadežne, ki so v vseh teh letih pomagali, soustvarjali, gradili in vzdrževali to naše središče. Ob tej priliki ne bi mogel omenti vseh imen, da ne bi slučajno koga izpustil, poleg tega, so pa že bili omenjeni in bodo še v nadaljevanju večera. Bi pa vkljub temu omenil še patra Cirila, ki je prebil med nami okrog 10 let, in je prišel iz Melbourna na razglasitev jubilejnega leta ob 40-letnici Merrylandsa. Pa, patra Filipa, ki je tudi preživel skrajda eno desetletje med nami, in se je nedavno vrnil in skupaj z nami obnovil svojo zlato mašo.

In ne-nazadnje, Bogu hvala za našega sedanjega vodjo središča sv. Rafaela, patra Darkota, ki je sprejel nase to veliko breme. Hvala vam dargi pater Darko, za vso vaso skrb in za vse kar naredite za naše občestvo pri sv. Rafaelu.

Zahvala pa gre tudi vsem vam, ki ste sodelovali pri pripravah današnjega večera. Nam prisotnim bo ostal v trajnem spominu. Florjan ga bo pa ovekovečil za bodoče rodove – hvala vam!

Himne in še nekaj lepih napevov pa so zapele naše " Južne zvezde"

Pred večerjo pa nas je nagovoril z molitvijo še pater Darko Žnidaršič

V četrtek na začetku  meseca  decembra je Molitvena  Skupina Srca Jezusovega pripravila  božično kosilo za  ostarele in  bolehne.
 Dan se je pričel molitvami rožnega venca , ki ga je kot običajno vodila Ivanka Žele in se je nadaljeval s  Sv Mašo, ki jo je daroval obiskujoči pater iz Melbourna, p. Ciril Božič,  skupno z obema patroma iz Merrylandsa, patrom  Darkom Žnidaršičem  in p. Valerijanom Jenkom.

P Valerijan, p Ciril in p.  Darko pri sv masi

Po končani sveti maši  so vsi trije duhovniki podelili prisotnim tudi zakrament sv.maziljenja.. Cerkev je bila tako polna, da so imeli kar  vsi trije  duhovniki dovolj  dela.

Po sv.maši smo  vsi  odšli v  dvorano Verskega  Središča,kjer  nas je že čakalo okusno kosilo in  tudi bogata loterija.Za kuhinjo in postrežbo so  poskrbele Mojca Kovač, Sonja Fišer, Danica Petrič,  Marija Matešič, Zora Johnson in  Vilma Kobal.

Sasa in Dusan Lajovic   sta  zasluzna castna gosta 

Toncka Stariha je spet  spekla   hisico za loterijo

Neva in  Johnny Janz  sta prinesla  roze 

Danica in  Sonja sta dva stebra  Molitvene  skupine 

Martha in Zora  vedno  darujeta   sadno solato in  sladoled

Delavke Molitvene  skupine

Marija  Anzic in  Danica Petric 
Na koncu smo se  še posebej zahvalili p.Cirilu in misionarki Mariji  Anžič za tridnevni obisk v Merrylands  in za njuno pomoč  in podporo pri  delu za  slovensko  versko skupnost v  Avstraliji.

Dvajset let je minilo v mesecu novembru 2009, odkar je skupina vernih žena iz Verskega Središča Merrylands na pobudo sestre Pavle Kavčič, ki je bila tukaj na obisku iz Melbourna,ustanovila Molitveno Skupino, ki je dobila ime »Srca Jezusovega«. Dvajset let se že zbirajo vsak četrtek dopoldne k skupni molitvi rožnega venca pred dopoldansko službo božjo.Poleg molitve pa se članice Molitvene skupine ukvarjajo tudi z dobrimi deli, saj vsakih nekaj mesecev priredijo po četrtkovih molitvah in sveti maši tudi kosilo, kjer se zberejo starejši občani, ki pogosto pripeljejo s seboj tudi take vernike, ki zaradi slabega zdravja sami ne bi mogli priti. Večkrat so tudi organizirali kako romanje ali izlet z avtobusom, zraven pa tudi redno obiskovanje bolnih in ostarelih na domovih.

Tinca Papagna,Ivanka Zele,Danica Petric, Marija Matesic in Vilma Kobal z obema patroma

Molitveno skupino vodijo:Danica Petric, Tina Papagna, Marija Matešič Milka Stanič in Vilma Kobal, molitve pa  vsak teden vodi Ivanka Žele. Milka Stanic je tudi vodja  cerkvenega pevskeg zbora in igra tudi orgle v cerkvi. 

Na pobudo gospe Teje Bavčar so se člani in članice Molitvene skupine povezali tudi z molitvijo živega rožnega venca, ko vsak molilec na svojem domu vsak dan izmoli vsaj eno desetko rožnega venca.
Photos:

Milka Stanic je tudi vodja cerkvenega pevskeg zbora in igra tudi orgle v cerkvi

Ivanka Zele  ze dolga leta vodi molitve  v  cerkvi Sv Rafaela

Marija Matesic, Danica Petric in  Tinca Papagna

Obnove zakonskih obljub  oktober 2009

V verskem Središču  Merrylands  se  dogaja toliko zanimivih  stvari, da  smo  morali uradno praznovanje godu zaščitnika  cerkve,  Sv  Rafaela  ali kakor  Slovenci pravimo    ŽEGNANJE   preložiti is  koledarskega  dneva  Sv  Rafaela  29.septembra  na nedeljo, 18.oktobra, ko  je večje število  članov naše  verske skupnosti praznovalo tudi  obnove zakonskih obljub.

Kakor  se  žegnanju spodobi,  so  pridne gospodinje pripravile tudi okusno  domače kosilo v  dvorani  Verskega  središča.

 Obletnice skupnega življenja so praznovali:
* 64 LET: VINKO IN MARIJA OVIJAČ
* 50 LET: TONE IN TONČKA STARIHA
*50 LET: ANGELO IN MARIJA DESKOVIČ
* 50 LET: JANEZ IN NEVA JANZ
* 25 LET: MARK IN IRENA STARIHA
5 LET: UROŠ IN ELIZABETH ERGAVER.
Vam in vsem slavljencem iskreno čestitamo!

Vinko in  Marica Ovijac

Toncka in    Tone  Stariha

Neva in  Johnny  Janz 

Mark  and  Irena  Stariha

Elizabeta in  Uros  Ergaver

Angelo in Marija Deskovič

Prvoobhajanci pred oltarjem 

V nedeljo, konec Septembra  so v  cerkvi  Sv  Rafaela  prav na  dan, ko smo praznovali praznik sv Rafaela  sprejeli zakrament prvega Sv. obhajila  Noah Skubla, Ben Gašperšič in Dejan Lukežič.
Pri svetem opravilu je sodeloval poleg patra  Darka in patra  Valerijana  tudi pater Filip Rupnik,ki je že zaključeval svoj obisk pri  avstralskih  Slovencih.

Prvoobhajanci Dejan.Noah in Ben s katehistinjo  Claro Brcar

Dejan, Ben in Noah

Za bolj pomembne praznike, kot so Božič, Velika noč. Materinski Dan in Očetovski Dan priredi Molitvena skupina v Merrylands srečanje za bolnike in upokojence s skupnim kosilom.

Srečanje upokojencev za Očetovski Dan v sredini meseca Septembra je bilo kar lepo obiskano in še posebej moramo pohvaliti tiste, ki so na to srečanje pripeljali rojake, ki ne morejo več sami potovati do cerkve in rabijo pomoč prijateljev.

Na isti dan smo tudi praznovali rojstne dneve našega patra Darka Žnidaršiča, knjigovodkinje Verskega Središča, Mihelce Šušteršič in ene od najbolj pridnih članic delovnih skupin, Vilme Kobal.
Rojstni dan je praznovala tudi Jožica Kranjc, ena od rojakinj, ki sama ne more vec prihajati do cerkve, oba z možem Martinom sta hvaležna prijateljem Francu in Angeli Plohl, ki jih pripeljeta v cerkev in nazaj. Vsa čast vama, Franc in Angela, Bog daj, da bi bilo še več takih.

Srečanje molitvene skupine je organizirala kot vedno voditeljica Danica Petrič, okusno domače kosilo pa je pripravila delovna skupina, ki jo vodi kuharica Justi Ribič.

Rojstni Dan Mihelca Sustersic, p. Darko in Vilma . Zadaj Danica Petric in Sonja Fiser

Rojaka Martin in Jozica Kranjc s prijateljema Angelo in Francem Plohl



Justi Ribic in dve slavljenki Mihelca in Jozica

Emilija Rutar in Zora Johnson

Po praznovanju Zlate Maše patra Filpa Rupnika se je kaj kmalu zbralo veliko število Slovencev v Verskem Središču Merrylands k praznovanju Očetovskega dne.

Sveto mašo je vodil pater Darko Žnidaršič sam, ker se je pater Valerijan nahajal na duhovnih vajah. Po končani sveti maši so očete pozdravili otroci Slomškove šole.

Z glasbeno točko sta nastopili Loren in Kate Stariha,nato so z recitacijami, posvečenimi očetom nastopili učenci Noah Skubla, Daniel Pondelak, Mateja Lukežič, Dejan Lukežič in Kate Stariha.

SLOMŠKOVA ŠOLA deluje pri Verskem Središču Merrylands običajno ob sobotah popoldne, včasih vsako drugo nedeljo v mesecu. Zadnje dve leti vodita šolo Janja in Renee Letnar z le občasno pomočjo nekaterih mater.Renee je po poklicu učiteljica, ki si je pridobila dodatne kvalifikacije za poučevanje v slovenski šoli na svoje lastne stroške v Sloveniji.

Za začetno poučevanje slovenskega jezika je iz Slovenije prinesla precej CD –jev, kar je vsekakor modernejši način poučevanja slovenščine, saj so današnji otroci bolj navajeni na računalnike.Imamo srečo, da imamo učiteljice, ki imajo voljo in sposobnost, modernizirati našo šolo, problem pa je, da Slomškova šola nima računalnikov, ki bi jih otroci lahko uporabljali za učenje .V današnjih časih večina ljudi, ki uporabljajo računalnike pogosto nabavijo nov računalnik vsakih nekaj let in mogoče bi se našel kdo, ki bi bil pripravljen darovati svoj stari računalnik šoli, da bi se učenci lahko učili.

Poleg nižjih razredov Slomškove šole imamo v Merrylands tudi šolo slovenskega jezika za odrasle, ki ima trenutno pet učencev.Šola za odrasle deluje vsako drugo in četrto soboto v mesecu od 2 h do 3.30 popoldne. in vodi jo pater Darko Žnidaršič, ki res zasluži priznanje za to njegovo dodatno nalogo.

Ucenci Slomskove sole



Kate in Loren Stariha

Uciteljici Slomskove sole Renee in Jana Letnar

V nedeljo, 23.avgusta se je zbrala v Slovenski cerkvi v Merrylands množica vernikov, da bi skupaj proslavili petdesetletnico dela v Božjem vinogradu patra Filipa  Rupnika.

Več kot desetletje je minilo, kar je prišel pater Filip med nas, kakor sam pravi, v času življenja, ko bi moral iti v penzijo, brez znanja angleščine in oborožen le s korajžo in veliko dobre volje, če ne računamo temeljitega poznavanja človeške narave in dolgoletne izkušnje v duševnopastirskem delu.

Štiri leta je minilo, odkar nas je zapustil in si napravil dom ne hribu v Novi Štifti in poskrbel, da so se vsi številni obiskovalci, ki so prihajali iz »Dežele Down Under » počutili pri njem prijetno in doma.

Že ko je odhajal, smo mu vsi rekli, da se mora vrniti za slavje zlate maše in tako je tudi bilo. Ko smo ga ponovno videli v našem Verskem Središču v Merrylands, je bilo, kot da ni nikoli odšel, da je le stopil nazaj v prostor, ki smo ga ohranili zanj v naših srcih in naših  življenjih.

Z velikim navdušenjem smo se pripravljali za njegov prihod, okrasili cerkev z venci, cvetjem in napisi, pripravili slikovno razstavo njegovega življenja in petdesetletnega dela, pevski zbor je pripravil primerne pesmi zanj, gospodinje in kuharice so po dobri slovenski navadi pripravile domače hrane in peciva za goste in vse, ki so prišli pozdravit zlatomašnika in prav gotovo se bodo enako pripravili tudi v vseh drugih krajih, kjer je pater Filip v času svojega službovanja v Avstraliji pasel Gospodovo čredo.

Želimo mu še veliko zdravih in srečnih let in upamo, da bomo vsi skupaj dočakali še njegovo biserno mašo.

Na začetku  meseca avgusta so nas razveselili slovenski študentje ki jih je ljubezen do glasbe in pesmi združila v pevski oktet z imenom Oktet 9.

V tej fantovski vokalni zasedbi prepeva enajst nekdanjih in sedanjih dijakov Gimnazije Celje – Center, njihov umetniški vodja pa je Gregor Deleja. V zadnjih sezonah so z uspešnimi koncerti postali redni gostje koncertnih odrov po vsej regiji in državi. Med vidnejše uspehe te sezone nedvomno sodi druga nagrada občinstva in tretja strokovne žirije na letošnjem festivalu vokalne glasbe Sredi zvezd v Žalcu. V Velenju se predstavljajo s šopkom ljudski, umetnih in zabavnih melodij. Program za vsak okus.V zadnjih letih so imeli veliko  zelo uspešnih koncertov v domovini in  tudi izven meja, letos pa jih je pot pripeljala  tudi v  Avstralijo.

Prepevati so začeli že v gimnaziji, ko so  se odločili, da bodo za maturantski ples zapeli  maturantsko himno  “Gaudeamus  Igitur”.Ta nastop je tako lepo uspel, da so s petjem nadaljevali in kmalu so postali tako uspešni, da so morali razširiti obseg svojega programa, tako, da so lahko ugodili vsaki publiki.
Pojejo moderne pesmi, pa tudi tradicionalne slovenske narodne in umetne pesmi, zraven njih pa še pesmi  drugih narodov  v večjem številu drugih jezikov.

Oktet 9  sestavljajo:
Janez Skaza - 1. tenor. Miha Žgank - 1. tenor, David Zupanc - 1. tenor, Urban Kolar - 2. tenor, Mihael Strniša - 2. tenor, bariton, Jan Šilec - 2. tenor, bariton, beatbox, Leon Ašenberger - bariton, Gregor Obrez - bariton, Mato Žgajner - bariton, bas, Marko Petriček - bas, beatbox, Miha Hliš - bas, Gregor Deleja - bas, umetniški vodja

Škoda, da je bil njihov potovalni program tako neroden, da  so bili v  Sydneyu samo nekaj  dni v  sredini tedna in so lahko nastopili  le v Verskem Središču Merrylands  v četrtek  po dopoldanski  sveti maši, tako da je bilo poslušalcev precej manj, kot bi jih bilo, če bi lahko nastopali konec tedna.
Vsem, ki jih niso imeli priložnosti slišati, je lahko zelo žal. Program so prilagodili publiki, ki si je želela slišativ glavnem stare slovenske narodne pesmi.Začeli so z “Pobratimijo”, končali pa z “Žabami”,vmes pa tudi še kaj bolj modernega. Fantje so neverjetno  talentirani in če pomislimo na to, da  so  se naši mladi  tukaj po večini asimilirali  v morju Avstralcev, je bilo še posebno  čudežno, da smo slišali slovensko pesem iz grl skupine mladih in –po izgledu- popolnoma modernih mladeničev.
Če sledimo njihovemu potovanju po Avstraliji, bi lahko rekli, da prepevajo kar povsod, od sydneyske Opera house, preko hotelov, turističnih točk in pa seveda v slovenskih klubih in organizacijah, kjer jih je bilo mogoče vključiti v tedenski program.
Škoda je seveda, da časovno ni mogoče, da bi obiskali vsak kraj, kjer se zbirajo Slovenci na konec tedna in tako imajo nekateri kraji več sreče, da  so jih slišali.
Hvala lepa, fantje, za lepo doživetje in želimo vam prijetno  bivanje v deželi
“Down Under”

Oktet je pozdravil tudi častni generalni konzul RS Alfred Brežnik

Partu Darkotu so predali spomin iz Slovenije

Domača stran Okteta9, kjer opisujejo svojo pot po Avstraliji