|
Amy Klobuchar izvoljena v zvezni senat ZDA
Na letosnjih volitvah 7. novembra je Amy Klobuchar na demokratski listi (DFL) z 1.280.504 glasovi, ali 58 odstotno vecino, premagala svojega republikanskega tekmeca kongresnika Marka Kennedyja. Tako je nasa rojakinja postala prva izvoljena zenska senatorka drzave Minnesota, kjer so pred stoletjem in pol tako uspesno delovali slovenski misijonarji, in prva ameriska Slovenka izvoljena v zvezni senat ZDA. Pridruzuje se trem doslej znanim senatorjem slovenskega rodu: Franku Lauschetu, Tomu Harkinu in Georgeu Voinovichu.Amy se je rodila leta 1960 v kraju Plymouth v okolici Minneapolisa materi Rozi, zdaj upokojeni ljudskosolski uciteljici in ocetu Jimu Klobucharju, upokojenem vodilnem minnesotskem novinarju, ki se je dolgo boril proti alkoholizmu, ga koncno povsem premagal in doslej objavil nad dvajset knjig in veç÷krat prepotoval ves svet.
Svojo kandidaturo za senat je Amy 17. aprila 2005 napovedala s praga razmeroma skromne hise, kjer je odrascala in kjer se vedno zivita njena starsa. Med njeno dolgo in uspesno kampanjo smo zvedeli vedno vec zanimivih podatkov o tej izredni rojakinji. V otroski vrtec in ljudsko solo je skupaj s sestro pesacila. Na srednji soli je izstopala kot najboljsa ucenka in postala “valedictorian.” Navduseno je delala v raznih mladinskih in dobrodelnih organizacijah. S pohvalo “magna cum laude” je koncala pravne studije na univerzi Yale in potem obiskovala se University of Chicago, kjer je napisala tezo o gradnji metrodoma v Minneapolisu, ki je pod naslovom Uncovering the Dome leta 1982 izsla v knjigi. Leta 1993 se je porocila z odvetnikom Johnom Besslerjem. Imata hcerko Abigail, zdaj staro devet let. V javnosti dosledno nastopa s svojim slovenskim priimkom Klobuchar (kjer je zaradi pravilne izgovorjave dodana le crka “h”).
Poleg uspesne obcasne privatne prakse prava je bila leta 1998 izvoljena in stiri leta pozneje brez opozicije spet potrjena kot glavna tozilka najvecjega minnesotskega okraja Hennepin, ki vkljucuje mesto Minneapolis in 45 drugih naselbin in steje nad milijon sto tisoc prebivalcev. Kot tozilka je bila po dokaj splosni oceni stroga, pravicna in zelo uspesna. Pod njenim nadzorstvom je delalo nad 400 usluzbencev, med njimi 160 odvetnikov. Dosegla je obsodbo skoraj 300 morilcev, strozje postopke zoper zlocince vseh vrst, spolne perverte in pijane voznike. Zascitila je bolnike in matere pred prehitrimi odpusti iz bolnic in uvedla uspesno nadzorstvo nad soloobvezno mladino. Odlocno je nastopila proti nepostenemu prizivnemu sodniku, ki je poneverjal denar slaboumne klientke in ga spravila za zapahe. S trdim delom, postenostjo, odlocnostjo in prijaznostjo si je zagotovila dokaj splosno spostovanje in priljubljenost in vecje stevilo priznanj, med njimi predsedstvo minnesotske strokovne odvetniske organizacije in leta 2001 izvolitev za Minnesotsko pravnico (pravnika) leta.
Njen oce, ki je bil nad 40 let vodilni minnesotski novinar in je tudi izredno ploden pisatelj, je nekaj mesecev pred njeno kandidaturo za naso naslednjo knjigo, Slovenians and the American Dream, odlicno opisal svoj pogled na “ameriski sen”. Ta sen znova presenetljivo lepo uresnicuje tudi njegova hcerka Amy Klobuchar, novoizvoljena clanica ameriskega zveznega senata, ki je po mnenju mnogih analitikov “najvplivnejsi klub na svetu.”