Letos  je minilo preko  17  let, kar  smo   ustanovili  organizacijo  slovenskih  arhivov, v  NSW, ki jo poznate pod  imenom  HASA NSW. S pomočjo in podporo  vseh  slovenskih  organizacij  in mnogih posameznikov  smo začeli  zbirati in  ohranjevati  našo zgodovino pod  južnim  soncem  in pri tem so nam pomagale tudi  pristojne  oblasti  iz  naše  stare  domovine. Zbrano gradivo smo preko interneta prenesli  tudi v Arhive  Slovenie.
Leto 2020 je prineslo velike spremembe. Proti koncu meseca marca letos so se zaradi epidemije  Corona  virusa zaprli vsi  javni prostori, kjer bi se  zbiralo  večje število ljudi in mi smo začeli delati od  doma. Kako boš zbiral gradivo in zgodovino ljudi, posebno  starejših ljudi, če jim ne  smeš blizu in paziti moraš na njihovo  tudi na  svoje lastno zdravje  in  varnost. Kako  boš pisal poročila o  delu naših klubov in organizacij, če so bila ustavjena  njihova  delovanja  in zaprli  so vrata v strahu, da bodo postali viri okužbe. Ko pa so bile prepovedi  zbiranja malo omiljene,je bilo delovanje v klubih in organizacijah omejeno na najbolj osnovne  aktivnosti in približaš se lahko samo članom svoje družine ali pa z masko na obrazu in desinficiranimi  rokami.

Tako kot vsako leto  je  tudi  zdaj pričel čas  za  letni občni zbor  naše organizacije HASA NSW. Pripraviti je treba finančna poročila, delovna poročila  za  vse naše  dobrotnike, ki nas  vzdržujejo  in napraviti  načrte  za nadaljnje delo. S pomočjo naše prve  direktorice Olge Lah  smo pripravili  nove vprašalnike, katere moramo pripraviti v roke druge generacije,s katerimi se lahko pogovarjamo preko računalnikov, od  njih pa  upamo in  pričakujemo, da nam  bodo  zabeležili tako svojo zgodovino, kot  tudi zgodovine njihovih staršev, ki še niso bili zajeti v prvem valu našega arhiviranja. Med našo drugo generacijo imamo veliko  mlajših sposobnih

In zaslužnih ljudi, katerih zgodbe zaslužijo mesto v naši zgodovini in sedaj potrebujemo njihovo sodelovanje .
Upamo tudi, da bomo našli v naši skupnosti  vsaj  nekaj  prostovoljcev, ki  bi bili pripravljeni in sposobni, da nam bi pomagal pri delu,saj bi bila škoda, da bi se vse kar smo gradili preko 17 let izgubilo v nič.


DEL  ODBORA  HASA. AGM


Del odbora  HASA  NSW AGM

Potem, ko smo izgubili  dolgoletno tajnico,  Marijo Grosman, smo na letošnjem občnem zboru napravili nekaj sprememb. Zaradi grožnje možne  infekcije s Covid 19 virusom ni bilo množine udeležbe na  občnem zboru, prisotni pa so bili zastopniki  vseh  slovenskih organizacij, ki  so  bile ustanovni člani  naših arhivov:

Izvršni odbor  (Exsecutiva):
Predsednik: Martha Magajna. (Triglav Mounties  Club)
Podpredsednik: P.Darko Žnidaršič. (Slovenski Misijon Merrylands) ,
Tajnica:Tania Smrdel,
Blagajnik: Mihelca Šušteršič, (Slovenski Misijon Merrylands)
Digitalizacija  (pripravnik ): Olga  Lah, ( SD Sydney)
Patron in  svetovalec : Alfred Brežnik,  nekdanji častni generalni konzul RS (1992-2013)

Podporni odbor iz slovenskih organizacij:

Jože Lah,  (SD Sydney)
Zora Johnson, (SD Sydney)
Peter Krope , (Triglav Mounties Club)
Lojze Magajna ,(Triglav Mounties  Club)
Ivan Rudolf, (Planica Wollongong)
Florjan Auser , (Slovenian Media  House)

Spoštovani člani in prijatelji!

Vljudno vabljeni na 16. letno skupščino zgodovinskih arhivov slovenskih Avstralcev NSW –
A U S T R A L I A Inc. (HASA NSW)

V nedeljo, 04. oktobra 2020 ob ??11.00
Po maši v Cerkvi sv. Rafaela
V prostorih: ”V Dvorani P. Valerijana Jenka “
Slovenski Misijon Merrylands.

Dnevni red:
1. Dobrodošli
2. Predsednikovo poročilo
3. Zapisnik lanskega skupščinskega zbora
4. Računovodsko poročilo
5. Izvolitev začasnega predsednika in razpustitev sedanjega odbora.
6. Volitve odbora
7. Prihodnji načrti  HASA, zlasti glede na osebne zgodovine, organizacije in digitalizacije.
8. Razno.
Pozivamo predsednike vseh slovenskih organizacij in druge zainteresirane, da se udeležijo sestanka ali vsaj pošljejo predstavnike.
Upoštevajte, da so samo finančni člani upravičeni voliti ali biti izvoljeni.

Članarina v višini dveh dolarjev (2,00 USD) pokriva članstvo od 1. julija 2020 do 30. junija 2021. Članstvo se bo zbiralo pri vhodu.
Za dodatne informacije se po potrebi obrnite na :

Martho Magajna
 (02) 9609 6057 ali
 po e-pošti
marthamagajna104@gmail.com

Ves  svet  je  v letu  Corone v težavah, kot  še  nikoli .  Zakaj  bi bili  mi,  v  arhivih  HASA  NSW    izjema  !? 

Začelo se je še kar  v  redu. V arhivih  HASA NSW  smo imeli še precej  neobdelanega gradiva in  arhivarka  Mihelca   in  strokovnjak za  digitalizacijo   Florjan  sta  imela  še  veliko  dela.  Na žalost  sta  bila  dva  sodelavca , Perina  in  Gary  bila že  v  prejšnjem letu   službeno prestavljena  v  druge  kraje- torej  dva  sodelavca  manj.  Dolgoletna tajnica  arhiva Marija Grosman  je imela  zdravstvene probleme  v  hiši, njen mož in  naša   desna  roka  za   popravila in vzdrževanje  v  arhivih,  Emil  Grosman je bil  slabega  zdravja  in tudi za  Marijo je bila   dolga triurna  tedenska pot  od Newcastla  do  Sydneya  začasno  pretežka – še  dva  sodelavca  začasno manj.

Marija in Emil  Grosman..jpg

 Pater  Darko,  tajnik  HASA   je bil  s  svojimi dolžnostmi   v Misijonu  Sv Rafaela  za  vse  sam  in meni so začele odpovedovati  noge , tako da  sem   po nekaj prvih  mesecev  v letu  2020 začela  opravljati  večno administrativnih  nalog  s  svojega računalnika od  doma. Tudi Mihelca, ki je  knjigovodkinja  v Slovenskem  Misijonu  Sv Rafaela  v Merrylands , mora  vsakokrat opraviti  vsaj  enourno vožnjo , da  pride do cerkvenih prostorov ,  kjer  se nahajajo  tudi prostori  HASA  NSW. To je dovolj razloga, da je  tudi Mihelca opravila  večino blagajniških  del  in  tudi  velik  del arhivarskega  dela na  svojem  računalniku  doma.

Nastop  Corone  je  rešil vse  dvome , kje naj bi opravljali naše  delo. VSI SMO MORALI  OSTATI  DOMA, IZOLIRANI, posebno še  ljudje  naše  starosti. Tako  Mihelca, kot  Marija  in  jaz  smo letos  dopolnile  81 let, kar  pomeni, da  smo  v starostni  skupini, ki je najboj ogrožena, naša kolegica  Zora Johnson, ki v HASA  opravi na  stotine   enostavnejših  dolžnosti, kot je kopiranje , sortiranje ,
urejanje in  čiščenje, Zora je še nekaj let  starejša, nobena od nas  pa ne  more  tvegati infekcije. To  sploh ni bilo  vprašanje  odločitve, saj  je  bilo  versko  središče , tako kot  naši klubi ZAPRTI  IN  VSTOP NI BIL  DOVOLJEN.

S časom je šel položaj iz  slabega na  slabše.  “Slabo počutje”  Emila Grosmana  se  je razvilo v raka na pljučih in zdravljenje z radiacijo in poskusnimi tabletami ni imelo uspeha .Po  daljšem boju z bolečinami je podlegel na začetku meseca  julija  in za  zadnje  slovo se je  iz vseh   slovenskih organizacij v  Sydneyu zbralo za  cel  avtobus  prijateljev  na pogrebni  svečanosti  na pokopališču  Sandate   blizu  Newcastla.
Photo:

Smrt  dobrega moža in očeta je bila  težka  preizkušnja za celo  Marijino  družino in   dva meseca  kasneje  je Marija  podlegla bridkosti  in  stresu in v soboto, 5.septembra  2020 jo je zadela  kap. Hudo nam je bilo, da  je  pod poostrenimi navodili  pandemije  nismo  smeli  niti obiskati v dobi žalovanja  za možem in smo  lahko  držali kontakte z njo  samo po  telefonu, kar jo je  vedno  vsaj za kratek  čas  razvedrilo. Na njeno željo je  bila položena  k zadnjemu pokoju poleg  moža Emila  z zelo  privatnim  družinskim pogrebnim obredom v prisotnosti ožje družine in manjšega števila  najbližjih prijateljev in sodelavcev iz  kluba  Tivoli, Newcastle, Slovenske organizacije, ki  sta jo z  Emilom  vodila  in organizirala  več  desetletij.

 HASA NSW   je za  vse  prijatelje in sodelavce  iz  Sydneya  organizirala    pogrebno  spominsko  mašo za  pokojno Marijo in  v  spomin  Emilu.


Zastopniki Slovenskih organizacij  se poslavljajo od Marije  Grosman

 Sv. Mašo je  vodil p. Darko Žnidaršič, ki je poleg tega, da je predstojnik  Slovenskega Misijona  Merrylands tudi  član in sodelavec  odbora  HASA NSW , z Marijo  Grosman pa  sta  skupaj   dolga leta organizirala  slovenske  svete maše  v Newcastlu.
Udeležili so 


NAJOZJI  SODELAVCI V HASA  NSW

Sodelavci  Marije in  Emila, ki  so preživeli   sedemnajst  let  dela  v arhivih  HASA  NSW in bodo  najbolj občutili  praznino, ki je  nastala  s težko izgubo prijateljev in  sodelavcev: Zora Johnson, Martha  Magajna, Alfred  Brežnik, Mihelca Šušteršič in  Olga Lah.

Na rednem letnem  občnem zboru  HASA  Arhivov  mesecu Decembru 2019 je  bil postavljen nov odbor HASa  NSW. Predsednica odbora je še naprej Martha Magajna, tajnik je pater Darko Žnidaršič, blagajničarka  Mihelca  Šušteršic. Strokovni  sodelavci  so  Mihelca  Šušteršič, Olga  Lah in  Zora  Johnson. Strokovni  svetovalec  je  Florjan  Auser.


Odbor  HASA  in podporni člani  Decembra  2019

Na  občnem zboru  HASA  NSW   v Klubu Triglav Mounties  so bili prisotni zastopniki vseh Slovenskih organizacij v  NSW. Odsotna  sta bila  pater  Darko Žnidaršič in Olga Lah, ki  sta  bila  zavzeta  drugje in  Marija in  Emil  Grosman iz  društva Tivoli, Newcastle iz zdravstvenih razlogov. 
V preteklem  letu je HASA  NSW  s pomočjo Slovenia Media House prenesla zbrano gradivo arhiva  v  digitalni obliki v  Arhiv Slovenije.  To pomeni, da je po 17 letih zbiranja dokumentacija vseh  slovenskih organizacij v  NSW  prenešena  na računalniške strani. Enako so tudi vse zgodbe privatnih  oseb, ki so  bile  skupaj z  dokumenti in  slikami  opisane in  shranjene v  arhivih  HASA NSW sedaj prenešene v  Arhiv  Slovenije in tako postanejo  del zgodovine  Slovenskega  naroda.

HASA  AGM  v Klubu  Triglav  Mounties 2019

Zgodovina  se  s prenosom zbranega  gradiva  ni ustavila, čas  teče  dalje, organizacije še  delujejo in novo gradivo  se nabira. Prav tako še  vedno  zbiramo zgodovinske podatke o posameznih članih naše  skupnosti, posebno  tiste, ki igrajo pomembno vlogo  v naši  skupnosti in bi bilo velika škoda,  da bi njihova   zgodovina in  dosežki utonili  v  pozabo.

Poseben del našega programa za bodočnost je sedaj tudi zbiranje in obdelava gradiva,ki se nanaša na naše  naslednje generacije.

Že pred prihodom ministra za  Slovence po svetu   Petra  Česnika s slovensko delegacija v Avstralijo nam je bilo napovedano, da bi si želeli ogledati HASA  NSW  arhiv, ki je po  svetu znan, kot eden od  najboljših arhivov izven  Slovenije. To nas je spravilo malo v težavo, saj  smo v preteklem leto  velik  del  arhiva  digitalizirali ( prestavili na  spletno  stran) in vso posneto gradivo poslali v  Arhiv  Slovenije, kjer so postali  del zgodovine  Slovenskega  naroda. Dva od naših obiskovalcev, minister Peter Česnik in  vodja  Urada za  Slovence po  svetu , dr. Zvone Žigon sta bila  navzoča pri  sprejemu gradiva v Arhivu  Slovenije, zato jih je verjetno ureditev našega  arhiva še  bolj zanimala.

Minister  Peter  Česnik je   že v dvorani Slovenskega Misijona  pri podeljevanju  priznanj omenil ahiv  HASA  NSW in zasluge, ki jih imajo arhivarke in arhivarji pri ohranjanju slovenske kulture in  dediščine v slovenski skupnosti v  Avstraliji.

Minister Česnik in predsednica HASA  NSW  Martha  Magajna

 V imenu  arhivskih  delavcev  HASA se  je  ministru zahvalila  predsednica HASA  NSW Martha Magajna za vso pomoč in podporo , ki jo HASA  arhivi redno prejemajo  iz domovine,  vse od ustanovitve  dalje, ko je bil  arhiv opremljen v prostorih, ki nam jih je  dal Slovenski  Misijon Sv Rafaela, sredstva za opremo  in  aparature  pa smo dobili  od  Urada za  Slovence po  Svetu,  SAZU  Republike  Slovenije , Slovenskih  organizacij v NSW  in dobrohotnih  privatnih oseb, kot so  bile  družina  Brežnik , družina Lajovic  in še številni drugi  pokrovitelji arhivov. 
Predsednica  je poudarila, da  sedaj preko  15 let kasneje  smo še vedno  odvisni  od podpore Urada za Slovence po svetu  in pa  rednih prispevkov  ki jih  vsak po  svoji možnosti  prispevajo  slovenske  organizacije, v prvi vrsti  Klub Triglav Mounties, za  njimi  Slovensko Družtvo  Sydney in ne nazadnje podpora našega patrona   Alfreda  Brežnika. Zahvalila se je prostovoljnim  delavkam, Mihelci  Šušteršič, ki je  sedaj naša glavna  arhivarka in knjigovodkinja,  Mariji  Grosman, ki je poleg arhiviranja opravljala tudi posle  tajnice , vse  dokler  ji slabo zdravje ni preprečilo  tedensko potovanje iz Newcastla  v Sydney na delo v  arhiv; Olgi  Lah ,ki je  bila prva  direktorica   HASA NSW in je na  lastne  stroške opravila  arhivarski  tečaj na  univerzi  v  Sydneyu in  bo  kot  ena od mlajše  generacije  spet pripravljena  pomagati pri nadaljnjem delu.


V pisarni  arhiva  HASA  NSW

Zbrali  smo se  skupaj  p. Darko  Žnidaršič, dr .Zvone Žigon, Martha Magajna, Andrej Kralj,zastopnik  Slovenske Ambasade v  Canberri, Olga Lah, Mihelca Šušteršič in minister Peter Česnik.
Skupaj smo se spustili v kletne prostore za cerkvijo, kjer se nahajajo dejanski arhivski prostori s hlajenjem, primernim za ohranjanje dokumentov, zraven pa delovna pisarna arhiva, z računalniki, skanerji, printerji in delovnimi mizami za  urejanje zbranih  dokumentov. Ogledali  so  si  kopije knjig, ki jih je  HASA  NSW  zbrala in  objavila  v preteklih  letih, pod  vodstvom Olge  Lah in kasneje s  pomočjo   Florjana  Avserja, ki je zbrano gradivo uredil in oblikoval; zbrane knjige avstralsko  slovenskih  avtorjev  in gradivo, ki še čaka na obdelavo,  saj  zgodovina  se  ne ustavlja, še  vedno se nadaljuje in  še  veliko je gradiva tam med skupnostjo, kar še ni  bilo

Minister si je v pisarni ogledal  in podpisal  knjigo obiskovalcev, ki so obiskali in si ogledali naš  arhiv  v preteklih petnajst letih in tudi on je  priložil  ljubeznivo in prijetno pripombo.
V sami  arhivski sobi  smo jim razkazali sistematsko urejene škatle za  abecedno urejene dokumente   in popise, ki jih še pripravljamo, skupaj z slikovnim  gradivom za  razstave, s katerimi  smo obložile  stene v  dvorani  ob pomembnih obletnicah in  drugo.  Arhiv so  si ogledali  p. Darko Žnidaršič,dr.  Zvone Žigon, Olga Lah, Mihelca  Šušteršič, minister  Peter  Česnik, Martha Magajna in častni generalni  konzul  RS   Alfred  Brežnik. 


V samem  arhivu, pred omarami z   osebnimi  mapami.

In že je  bil čas  za  pot na naslednjo postajo  njihovega obiska – Na kosilo v klub Triglav  Mounties, ki je  od  cerkvenih prostorov in  HASA  Arhivov oddaljen le  kakih pol ure vožnje. Srečno!

/Ljubljana 23.08.2019/Dodatni arhivski material HASA NSW, je bil v skladu s pogodbo iz leta 2018 sprejet v Arhiv Republike Slovenije.
Andreja Klasinc Škofljanec s sodelavci, ki so arhiv dostavili v varovano območje arhiva.


Pogled v prostore arhiva, kjer je sedaj hranjen material avstralske Slovenije

Sestanek z dr Žigonom

Mihelca Šušteršič, predstavnica HASA NSW arhiva v Avstraliji se je na Uradu za Slovence po svetu srečala z dr Zvonetom Žigonom in Suzano Martinez, ter na kratko tudi z ministrom Petrom Česnikom. Zahvalila se je za dosedanje sodelovanje in sofinanciranje, ter se pogovorila o izgledih nadalnjega sodelovanja.


Suzana Martinez, Mihelca Šušteršič in dr Zvone Žigon

Mihelci Šušteršič in minister za Slovence po svetu Peter Česnik

Na Arhivu Republike se je seznanila kako so hranjeni arhivi, ki jih je HASA NSW podarila Arhivu Slovenije. Andreja Škofljanec Klasinc, je Mihelci Šušteršič predstavila celoten postopek hrambe. Pri plodnem pogovoru in o nadalnjem sodelovanju pa je pridružil tudi direktor Arhiva Slovenije dr Bojan Cvelfar.

Andreja Klasinc Škofljanec, dr Bojan Cvelfar in Mihelca Šušteršič v sejni sobi

/Burwood 22/2/2019/
Veleposlanik Republike Slovenije v Canberri, Jurij Rifelj je podelil priznanja Urada za Slovence po svetu v prostorih slovenskega konzulata v Sydneyu.

Priznanja so prejele zaslužne delavke-prostovoljke, HASA NSW arhiva, Olga Lah, Martha Magajna, Mihelca Šušteršič in Marija Grosman.


Olga Lah, Mihelca Šušteršič, Jurij Rifelj, Marija Grosman in Martha Magajna


Vice častni konzul RS, Mark Stariha, Olga Lah, Mihelca Šušteršič, veleposlanik Republike Slovenije, Jurij Rifelj, Marija Grosman, Martha Magajna in častni konzul Anthony Tomažin


















Pater Darko Žnidaršič OFM, vice častni konzul RS, Mark Stariha, Jože Lah, Olga Lah, Mihelca Šušteršič, veleposlanik RS Jurij Rifelj, Emil Grosman, Marija Grosman, Martha Magajna, pater Bogdan Knaus OFM, Tatjana Tomažin, častni konzul RS Anthony Tomažin, Peter Krope, emerits častni konzul RS in dolgoletni patron HASA NSW, Alfred Brežnik in Lojze Magajna

Po skoraj 15 letih dela smo uspeli   urediti arhiv HASA  NSW v Merrylands tako, da smo bili nanj lahko ponosni, saj smo imeli  veliko število  strokovnih obiskovalcev iz  domovine, ki  so nam zatrdili  da je naš arhiv  eden od najbolje urejenih organizacij  te  vrste izven domovine  Slovenije. Še posebno smo lahko ponosni na  to, da je bilo vse  delo opravljeno s prostovoljci, medtem, ko so materialne stroške  vzdrževanja arhivov pokrivali  prispevki in podpore Urada za Slovence po svetu, Slovenskih organizacij v NSW in pa  dobrohotnih in  zavzetih posameznikov ki  so nam priskočili  na pomoč, če so se posamezni delovni projekti naše organizacije  izkazali  kot preveliki za naše finančne možnosti.

Prostovoljci  in največ prostovoljke  so  lahko svoje delo opravljali le zato, ker smo kot upokojenci  imeli lastne dohodke-pokojnine, za katere  vsak ve, da so sorazmerno skromne in v Avstraliji  v glavnem za vse enake. Velik del našega dela je bil opravljen na naših domovih, kjer smo morali sami pokrivati stroške  računalnikov, tiskanja  in pisarniških potreb, morali smo se pa tudi odpovedati  izletom, potovanjem in drugih luksuznim možnostim zabave, ki jih uživajo mnogi naši  prijatelji, ki nimajo takih obveznosti. Po toliko letih dela je jasno, da smo  se  vsi približali starost okoli 80 let ali več, starostne dobe, v kateri  se večina naših  vrstnikov odreče obveznostim  in si privoščijo zasluženi počitek. Že leta smo iskali pomoč  v mlajši generaciji, ki bi lahko za nami prevzela naše  delo, saj tudi naše  zdravje počasi odpoveduje.

Mlajša generacija si ne more privoščiti obveznosti prostovoljnega, brezplačnega dela, saj  si morajo služiti vsakdanji kruh, skrbeti za svoje družine, za strokovno  dopolnjevanje, kar je vse bolj zahtevno, posebno med  ljudmi z izobrazbo, ki  je potrebna za delo, kot je arhiviranje, hkrati pa je potrebno tudi dobro znanje slovenščine, skratka  nimamo nadomestil, ki bi prijeli za naše dosedanje delo, ko  bomo mi prisiljeni odnehati.
 Gradivo, ki smo ga zbrali in uredili, je neizmerno dragoceno in morali smo najti rešitev. Iz Arhiva Slovenije, od koder sta nas pred časom obiskali dve  arhivistki, ki sta ocenili naše gradivo, smo dobili predlog, da bi bili pripravljeni prevzeti naše  gradivo v Arhiv  Slovenije pod določenimi pogoji.

Prišlo je do posvetov med  zastopniki Arhivov  Slovenije, Urada za Slovence po svetu in Ministrstva za Slovence po  svetu na strani domovine in med nami, kjer nas je v tej zadevi zastopal  Florjan Avser, ki je do pred kratkim kot  član Sveta za Slovence po svetu pri Vladi Republike Slovenije, zastopal Slovensko  skupnost  v NSW. Prišlo je do dogovora, da bi prenesli vse fizično gradivo v arhiv Slovenije, kjer naj bi postalo  del zgodovine  Slovencev, vendar bi bilo treba vse gradivo digitalizirati, tako, da bi bilo še vedno preko Interneta  dostopno nam tukaj in  bi  ga lahko še vedno dopolnjevali, hkrati pa bi bilo dostopno za  raziskavo  in študije   tudi drugim strokovnim arhivskim organizacijam  doma in po svetu.

Digitalizacija- preprosto pojasnjeno, treba je preslikati oz skenirati vsak košček papirja v arhivu, vsako sliko, dokument itd. Ali si lahko mislite, koliko je to dela ?! Treba je vsako stvar označiti  z  arhivkimi kodami in številkami in  to je nekaj ,kar popolnoma  presega  znanje in sposobnosti naših  prostovoljk. Potrebno je strokovno znanje, kar pomeni, da je treba strokovnjaka, ki  bi to opravil, plačati. Spet so nam priskočili na pomoč, organizacije- Klub Triglav, SD Sydney, tudi Slovenski Misijon  Merrylands, ki se je odpovedal delnemu plačilu najemnine za prostore (Še  vedno smo morali plačati elektriko, kar je jasno !) in pa posamezni  dobrohotni  ljudje, ki  so nam že v  stalno pomoč in podporo. Digitalizirati  gradivo vzame več časa, kot  si lahko predstavljamo in v letu 2018 je  bil  digitaliziran večji del arhivov slovenskih organizacij v Sydneyu, sedanjih in preteklih, kot  so SD Sydney, Triglav Klub, Klub Tivoli Newcastle, Slovenske Šole,  Slovenski Narodni  Svet, Slovenski  Narodni  Svet, Akcija  Za  dom itd.zraven pa še tisk, obvestila  plakati, razstave … Vse preslikano  gradivo je bilo treba spakirati  v posamezne  varne pakete z napisi in opisi vsebine in nato je bilo treba najti način, kako bo to našlo pot v Slovenijo. Oj joj spet stroški..

Na pomoč nam je priskočila ambasadorka  Republike Slovenije, ga Helena Drnovšek, ki ji je potekel mandat in se je odpravljala domov. Ponudila nam je prostor v njenem zabojniku za prevoz (container za na ladjo), s katerim je prepeljala domov njene lastne stvari. Hvala Bogu in hvala Heleni ! In hvala Florjanu Avserju, ki je vse to organiziral!

Gradivo je  srečno  prispelo v Ljubljano , kjer so ga svečano  sprejeli v  prisotnosti  ministra  za Slovence po svetu, zastopnikov  Arhiva Slovenije, Urada za Slovence po  svetu in  tudi  SAZU , ki je bil eden prvih pokroviteljev  našega  arhiva.

Za naslednje leto nam je ostalo še veliko  gradiva. Še nekaj nepopisane  dokumentacije iz  zadnjih let organizacij in pa VSE  MAPE PRIVATNIH OSEB, vseh pridnih delavcev v naši skupnosti ki so ustvarjali zgodovino  naše skupnosti, kot organizatorji,  gradbeniki, kuharji, pevci, plesalci, učitelji itd .  njihovi  dokumenti  slike, intervjui. filmski posnetki,  skratka, vsaj še za eno leto dela…Marsikatere mape je treba še dopolniti in dokončati, tako, da lahko rečemo, da HASA NSW še vedno deluje, samo število delavcev se je zmanjšalo,  zaradi starosti, slabega zdravja in pa, v primeru mlajše generacije, ko so bili sodelavci  službeno prestavljeni na drugi konec  naše dežele. kar se pa ne da pomagati. Za redno delo arhiva se veliko stvari  da opraviti doma na računalnikih, še vedno pa je treba plačati elektriko, telefon, internet, zavarovanje in pa seveda  delo strokovnjaka   za digitalizacijo, ki velik del dela opravi brezplačno, velik del pa je še vedno treba plačati, če bomo imeli dovolj denarja. Če ne, bo pa treba še eno leto ali več počakati….Če bo Bog dal, da bomo dočakali!

OPOZORILO:
VSE  GRADIVO O POSAMEZNIH ČLANIH NAŠE  SKUPNOSTI, KI JE BILO ZBRANO V ARHIVU HASA NSW, BO V LETOŠNJEM LETU  PRENESENO V ARHIV SLOVENIJE, KJER BO POSTALO DEL SLOVENSKE NARODNE ZGODOVINE IN ZGODOVINE SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA. VSAKDO, KI JE  PREDAL GRADIVO IN DOKUMENTACIJO ARHIVU, PA NE ŽELI DA  SE NJEGOVO GRADIVO PRENESE V ARHIV SLOVENIJE, LAHKO DO 31. MAJA 2019 ZAHTEVA, DA SE MU DOKUMENTI IN GRADIVO VRNE V NJEGOVO LAST. 

Predsednik HASA NSW –AUSTRALIA Inc
Martha Magajna

V prostorih Kluba Triglav Mounties,  so  se  zbrali člani odbora  slovenskih  Arhivov   za  NSW  ali  HASA NSW, kakor  se na kratko imenujemo. V odboru  HASA NSW  so v manjšem  ali večjem številu  zastopane  vse  slovenske organizacije NSW, kot  so  SD Sydney, Klub Triglav- Mounties, Slovenski Misijon Merrylands,  Klub Planica  Wollongong in  Avstralsko Slovensko Društvo Tivoli  Newcastle.



Pred   15 leti so bile  vse  navedene organizacije  so-ustanovitelji  Arhivov,  skupaj z Uradom za  Slovence po  svetu  Republike Slovenije,  ZRC SAZU Republike  Slovenije in nekateri  dobrohotni posamezniki, kot  so bili na primer  g.Dušan Lajovic  in  še posebno  dolgoletni  bivši častni generalni konzul Republike Slovenije, Alfred  Brežnik , ki je že  vsa leta naš patron in nas podpira  finanćno in tudi z nasveti in izkušnjami.

Zbranega je bilo veliko gradiva, zgodovine privatnih oseb kot  tudi  slovenskih organizacij, ki so  združevale in podpirale  našo slovensko skupnost in našo jezikovno in kulturno  dediščino.

V letošnjem letu si je  HASA NSW zadala novo nalogo: Po  dogovoru s pristojnimi organizacijami  v  domovini bomo  modernizirali shranjevanje zbranega gradiva, tako, da  bo  vse  shranjeno n racunalnikih,  samo dejansko  gradivo- dokumenti, fotografije,  tisk ipd pa  bomo zaupali v  varstvo arhivov v  Sloveniji.
Na letnem občnem zboru  HASA NSW  letos je bil  izvoljen izvršni odbor , ki naj bi poskrbel za izvedbo the nalog.  Težave zaradi pomanjkanja delavcev  so  skoraj nepremagljive, saj smo vse  arhivske  delavke  v  starosti blizu  80  let  ali preko, naši mlajši sodelavci, ki so nam bili  doslej v veliko pomoč pa so nas bili  zaradi  službene premestitve v oddaljeni kraj   prisiljeni zapustiti in bodo lahhko  sodelovali  samo v posvetovalni  vlogi  - preko  računalnika in  telefona.


Letošnji izvršilni odbor  sestavljajo iste osebe, ki  so  zavzemale delavna mesta   v  večjem  delu preteklih  15  let:
Predsednica:  Martha  Magajna
Podpredsednik: P: Darko Žnidaršič OFM
Tajnica : Marija Grosman ,  
Blagajničarka in glavni  arhivar: Mihelca  Šušteršič

Preostali člani odbora  so: zastopniki organizacij- Zora  Johnson, SDS, Peter Krope, Triglav Mounties,
Ivan Rudolf, Planica Wollongong administrativna svetovalca  Perina  in  Gary Brown, , Olga  Lah in Tania  Smrdel,  za  strokovno  arhivsko pomoč pa nam je sodelavec  Florjan  Auser, iz Slovenia  Media  House.



Izvršilni odbor   . MARIJA MIHELCA MARTHA 

V ponedeljek,13.novembra smo dobili zelo pomemben obisk v naših  arhivih  HASA NSW.Obiskali sta nas dve arhivistki iz Ministrstva za Kulturo Republike Slovenije- Arhivov  Slovenije, magistra Daniela  Juričič Čargo,  vodja oddelka in pa višja svetovalka Andreja Klasinc Škofljanec. Obe se zanimata za  zgodovinsko gradivo, z različnih področij širše slovenske  skupnosti  doma in po  svetu.  Njun obisk ima namen ustvariti boljšo povezavo med arhivi različnih  slovenskih  organizacij  in društev širom  sveta in Arhivom Slovenije v matični domovini.
Arhivistki sta si ogledali arhive HASA NSW, z velikim številom zbranega gradiva zbranega od naših organizacij in posameznikov in pohvalili sta nas, da že dolgo nista videli tako lepo urejenega arhiva pri naših zdomcih. Dogovarjali smo se tudi o možnosti prenosa  vsega tega gradiva v Arhiv Slovenije, saj smo tudi pri vsej oddaljenosti od  domovine še vedno živ  del slovenskega  naroda  in naše življenje in delo v novi domovini in vse, kar doprinaša k ohranjanju slovenske dediščine ostaja zelo pomembno.

Na  srečanju z njimi so bili navzoči: Andreja  Skofljanec . Mihelca Šusteršič,
Daniela  Čargo, Florjan Auser in zadaj: Martha Magajna Fredi  Brežnik.


V prostorih  HASA NSW

Naslednji torek smo  se  v  konferenčni sobi  Verskega  središča zbrali zastopniki ustanovnih organizacij  HASA NSW  -Slovenski Misijon  Merrylands,  Klub Triglav –Mounties  in  SD Sydney in  odborniki  arivov HASA NSW  za  srečanje z obema  arhivarkama  iz  Slovenije. Dogovorili smo  se o nadaljnem  delu  in  sodelovanje z arhivom v domovini, s poudarkom na pomembnost ohranitve  dragocenega  zbranega  gradiva  za naslednje generaciije.


Andreja Klasinc Škofljanec, v prostorih  HASA NSW


magistra Daniela  Juričič Čargo, v prostorih  HASA NSW


Obiskali sta tudi Klub Triglav,


in Slovensko društvo Sydney,


ter Klub Planica v Wollongongu,


in si ogledali lepote Sydneya

V naše  arhive  v  Merrylands  smo  dobili dva  pomembna obiskovalca: Provincial P. Marjan ČUDEN in novinar RTV Slovenija JOŽE MOŽINA. Pater provincial  si je ogledal naše  arhive in s posebnim  zanimanjem je pregledal  albume z dokumenti in slikami vseh slovenskih škofov, duhovnikov in  drugih cerkvenih  dostojanstvenikov, ki  so  v preteklih 50 letih obiskali  našo skuponost pod Južnim  Križem. Prinesel nam je  tudi pozdrave  našega ljubega patra  Valerijana, ki  sedaj prebiva pod  varstvom p. Provinciala  v  Frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Tudi novinarja Jožeta  Možina je zelo zanimala zgodovina povojnega priseljevanja  Slovencev  v Avstralijo.  

Marija Grosman,  Mihelca Šusteršič,  p.provincial  Marjan Čuden, Martha Magajna in p Darko Znidaršič

Odbor in prijatelji arhivske organizacije HASA NSW so se zbrali na občnem zboru v mali dvorani Kluba Triglav- Mounties v St Johns Parku. Kot v velikem številu slovenskih organizacij, imamo tudi v HASA NSW problem z delavci, saj so po večini isti ljudje na delu v  arhivih že celih 12 let, od ustanovitve HASA NSW, novih ljudi pa ni.

Na  letošnjem  občnem zboru smo  se poleg rednih  dolžnosti arhivarjev  dogovorili,  da  se  bomo še posebej posvetili  delu na  digitalizaciji  gradiva ( skeniranju in prenašanju zbranega gradiva v računalnike).
V HASA NSW imamo upravni odbor in podporni del odbora, v katerem so  zastopniki posameznih  klubov-ustanoviteljev, ljudje, ki pri Arhivih nimajo aktivne vloge, pač pa poskrbijo za  moralno in finančno podporo, kar  je  nujno za tako organizacijo, ki nima lastnih  sredstev, ampak je odvisna  od podpore odgovornih organov v Sloveniji in  ljudi in organizacij v Avstraliji.


Upravni Odbor HASA NSW sestavljajo:
Predsednica: Martha Magajna, 
Tajnik in  podpredsednik: Gary Brown
Pomočnik tajnika: p. Darko Žnidaršič
Finance: Perina Brown 
Glavni Arhivar:  Michelle Šušteršič
Arhivarji: Maria Grosman in Zora Johnson
Tehnični Svetovalec: Florjan Auser
Podporni člani odbora: Alfred  Brežnik, Peter Krope, Ivan Rudolf, Tania Smrdel.

Bivši Častni Generalni Konzul Republike Slovenije  Alfred Brežnik ima posebno mesto v organizaciji HASA NSW, kot patron, prvi pobudnik ustanovitve arhivov in tudi nad vse  radodaren dobrotnik s finančno pomočjo, kadar je  bila potreba zato.

Tudi dolgoletni predsednik Kluba Triglav, Peter Krope ima posebne zasluge za ustanovitev in vzdrževanje HASA NSW, saj se lahko njemu največ zahvalimo za moralno in finančno podporo, ki jo  HASA NSW redno prejema od Kluba Triglav Mounties za arhivsko delo.

Hvala tudi Slovenskemu Misijonu sv.Rafaela v  Merrylands in p. Darku Žnidaršič za pomoč  in  gostoljubje, ki ga nudijo  našim Arhivom. Hvala tudi vsem ostalim organizacijam in  posameznikom, ki nam pomagajo in nas podpirajo.

Radi bi se zahvalili dosedanji dolgoletni tajnici Mariji Grosman za njeno delo in trud, saj je vsak teden potovala iz Newcastla v  Merrylands  na  delo v HASA NSW pisarno ali na pomoč  pri drugem  delu v  Slovenskem Misionu Sv Rafaela , kadar je bila pomoč potrebna. Enako  tudi njenemu možu Emilu z iskrenim upanjem, da  se jima  bo zdravje izboljšalo in da jih  bomo še pogosto videli med  nami, tudi će se je morala Marija zaradi zdravja odpovedati administrativnim  dolžnostim. Hvala, Marija in  Emil!!!

ČE SE  NAJDE  V SLOVENSKI SKUPNOSTI  V SYDNEYU  IN OKOLICI  KDO, KI BI BIL PRIPRAVLJEN POMAGATI PRI  DELU  V  ARHIVU, OGLASITE  SE NAM, ZELO NAM  BO V POMOČ!!!!!

Člani odbora HASA  NSW  vsako leto pomagajo pripraviti “Slovenian  Community  Awards”
ali “Priznanja Zaslužnim Slovencem  Leta  “,  ki jih organizira  vsako leto  Klub Triglav  Mounties. Nagrajence predlagajo  slovenske organizacije  ali posamezniki in za to prireditev je treba kar precej  dela- zbiranje predlogov, razgovori s predlaganimi  osebami, priprave panelov s podatki o zaslugah in fotografijami, vsakoletna priprava knjižic  in programov itd.…
Odborniki  HASA  NSW z veseljem pomagajo pri organizaciji  te pomembne prireditve, saj je  Klub Triglav Mounties  eden  glavnih pokroviteljev naših  arhivov in vsako leto prispeva kar lepo vsoto  denarja  za vzdrževanje in pokrivanje  stroškov  HAS-e .

Tudi letos je KEVIN  INGRAM, Predsednik Uprave  Skupine  Klubov  Mounties med proslavo predal upravi  HASA  NSW ček za $ 3000.- za  vzdrževanje arhivov.

Gary  in Perina  Brown poleg  dela  v HASA NSW  pojeta v  zboru “Južne Zvezde”, Martha Magajna  poleg HASA   dela v Klubu Triglav, Mihelca Šušteršič je  poleg  dela v HASA  tudi računovodkinja  v  Slovenskem Misionu  Merrylands, Marija Grosman je predsednica  Slovenskega Društva Tivoli v  Newcastlu  in Zora  Johnson je  član odbora Slovenskega  Društva Sydney.

V odsotnosti patra  Darka je  Mihelca  prejela  od Kevina Ingrama  enak  ček za $ 3000.- tudi  za pomoč mesečniku  “Misli”.

Na  drugi  dan  obiska Slovenske  skupnosti v  Avstraliji  sta se Minister  za Slovence po  svetu  Republike  Slovenije  Gorazd  Žmavc in  dr Zvone Žigon, Sekretar Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ustavila   pri  Zgodovinskih Slovenskih Arhivih   HASA  NSW v Merrylands. Oba sta pokazala veliko zanimanje  za  delo  Arhivov, kar ni čudno, saj  smo v zelo veliki meri  dolžni zahvalo za  naš obstoj  tako Ministrstvu  za Slovence po  Svetu, kot tudi Uradu  Republike  Slovenije za Slovence po svetu, od katerih dobimo vsako leto  finančna sredstva, ki nam  omogogočajo naše  delo. Potem, ko sta si visoka gosta  ogledala arhivske prostore  in zgodovinske zbirke, ki prikazujejo  podatke o  življenju in delu slovenskih  izseljencev  v NSW, nam je  minister  Žmavc  izročil zelo prijazno in spodbudno pismo predsednika vlade Repblike Slovenije  dr Mira  Cerarja slovenski skupnosti v  Avstraliji in tudi pozdrave  drugega  soustanovitelja  HASA  NSW, ZRC Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti, ustanove, ki nam je  bila  v pomoč in podporo od  vsega  začetka obstoja  naših  arhivov.
Na  koncu obiska  smo predali ministru Žmavcu  naše  darilo, knjigo o življenju in delu patra Valerijana Jenka, knjigo, ki v besedi in sliki prikaže  ne samo podatke o življenju patra  Valerijana , ampak posredno tudi  življenje in  delo  številnih slovenskih posameznikov in organizacij, s katerimi je bilo  njegovo delovanje med  slovenskimi izseljenci  globoko povezano.  Na koncu nam je minister  obljubil  še nadaljno  pomoč pri našem trudu, zbrati in ohraniti  slovensko zgodovino v izseljenstvu, s posebnim poudarkom na  digitalno shranjevanje zbranega  gradiva na  računalnikih, kar bo predvsem omogočalo  boljšo povezavo  med  izseljenskimi arhivi in  arhivskimi organizacijami v naši  domovini.

Predsednica HASA NSW  Martha Magajna in tajnica Marija Grosman   predajata   knjigo  ministru Žmavcu




Ogled  zgodovinskih  slik v  dvorani Slovenskega Misiona  Sv  Rafaela v  Merrylands



Dr  Zvone Žigon  predaja  delavcem HASA  NSW  pismo  predsednika  Republike  Slovenija  dr  Mira Cerarja




Minister  Žmavc podpisuje  spominsko knjigo.

Prisotni v dvorani med igranjem slovenske in avstralske himne

Martha Magajna je vodila celotno prireditev


Slavnostna govornica je bila mag. Jana Grilc z Velposlaništva RS v Canberri

Slavnostna govornica in publika v dvorani

Nagovor mag. Jane Grilc, ob dnevu samostojnosti in enotnosti
26. decembra 2014 v Sydneyju

Spoštovane Slovenke in Slovenci, spoštovani nekdanji generalni častni konzul g. Alfred Brežnik, pater Darko, predstavniki slovenskih organizacij, dragi prijatelji naše Slovenije,

Naj vam najprej voščim vesel Božič, ki ste ga včeraj gotovo lepo praznovali in v krogu najbližjih preživeli lep dan ob slovenski potici in drugih dobrotah božične večerje.

Božič je družinski praznik in praznik miru ter čas, ko se moramo notranje umiriti. Tega smo vsi gotovo kar pošteno potrebni, saj se je v preteklem letu marsikaj dogajalo, kar nas je ponovno opozorilo, kako krhek je naš mir in kako krhke so naše družine, ki jih vedno znova vzamemo za same po sebi umevne in dane. Pa ni tako, saj nam že dogodek enega dneva lahko vzame družino, kot se je zgodilo tukaj v Sydneyju ob zajetju talcev. Včerajšnji Božič so skupaj z nami praznovale tudi številne ranjene družine in prav je, da se jih ob tej priložnosti spomnimo z minuto molka, saj so številni ostali brez svojih najbližjih.

***minuta molka***

Mogoče se boste vprašali, kaj ima skupnega dan samostojnosti in enotnosti, ki ga obeležujemo z današnjo proslavo, z Božičem in družinskim praznikom. Na prvi pogled mogoče ne, v širšem smislu pa prav gotovo.

Družina, v kateri je vsak izmed nas "gor zrasel" je osnova vsake družbe, je celica iz katere posameznik črpa svoje življenjske vrednote, na podlagi katerih v življenju tudi deluje in se odloča. In če nadaljujemo, da takšne družine z vsemi nami posamezniki tvorijo naš slovenski narod, potem je družina pomembna in tudi vsakdo izmed nas je!

Na to nas je ob osrednji slovenski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti spomnil naš predsednik vlade dr. Miro Cerar v svojem govoru. Dejal je, da se danes spominjamo enega najsvetlejših obdobij slovenske zgodovine, ko je Slovenija pred 24. leti žarela v svojih najmočnejših barvah…in nadaljeval, da ko smo svojo plebiscitarno voljo uresničili z ustanovitvijo samostojne in neodvisne Slovenije, smo žareli v pozitivnem in optimističnem razpoloženju.

Opozoril je na to, da smo takrat samostojnost dosegli navzven, da so nas drugi priznali kot samostojno državo, da pa je samostojnost potrebno doseči tudi navznoter, da takšna od zunaj priznana država tudi politično, ekonomsko, socialno in kulturno samostojno živi. Uporabil je Trubarjeve besede: "Stati inu obstati".

Opozoril je na pomen vrednot v družbi, še posebno na spoštovanje in optimističen pogled naprej. Zanj je osebnost leta vsak Slovenec, ki pošteno skrbi zase in bližnje ter v sočloveku išče dobro.

Če bodo tudi vnaprej Slovenijo tvorili takšni posamezniki, se nam obeta lepa prihodnost. Vsakoletno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti nam je vedno znova opomin, da se bo vsak izmed nas trudil, da bo dober in pošten Slovenec, da bomo lahko ponosni na svojo državo in da bomo lahko optimistični in zaupali, da bo naša država tudi obstala.

Dovolite mi še, da vam prenesem pozdrave tudi od častnega konzula Republike Slovenije v Sydneyju g. Anthonyja Tomažina. Žal se danes ni mogel udeležiti praznovanja, a vam vseeno želi sporočiti, da delo častnega konzula opravlja zelo resno in odgovorno.

Zelo aktiven je bil v slovenski skupnosti in društvih v Novem Južnem Walesu, še posebno pa se je kot uspešen poslovnež zavzeto lotil gospodarske promocije Slovenije. Ustanovil je poslovni klub z imenom Slovenian Australian Chamber of Commerce, ki bo aktivno spodbujal okrepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Avstralijo, obveščal o investicijskih priložnostih v Sloveniji ter spodbujal turizem. S tem namenom je 24. novembra 2014 v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Canberri in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziral seminar z naslovom "Kako poslovati z Avstralijo". Seminar je bil zelo dobro obiskan in nam vsem skupaj daje elana za nadaljnje delo z udeleženimi podjetji, ki si želijo vstopiti na avstralski trg. Častni konzul Tomažin je bil po seminarju polno angažiran s številnimi poslovnimi sestanki s posameznimi podjetji, in tudi s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samom Hribarjem Miličem ima dogovorjen sestanek.

Prioritetna naloga poslovnega kluba je tudi prizadevanje za sklenitev sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčenja in v ta namen bo organiziran tudi prvi sestanek po novem letu. Skupaj s podjetji bomo ponovno preučili možne načine za dosego cilja. Nazadnje smo sedeli skupaj pred skoraj enim letom in v tem času tudi uresničili zadane sklepe sestanka.

Potekajo tudi intenzivni dogovori za včlanitev poslovnega kluba v EABC - European Australian Business Council, kamor so včlanjeni vsi evropski dvostranski poslovni klubi v Avstraliji.

Častni konzul Tomažin je sporočil tudi, da je obiskal p. Valerijana ter ga gostil na večerji v svoji restavraciji na Nebotičniku v Ljubljani. Lansko leto je bil p. Valerijan še skupaj z nami, letos pa praznike preživlja v krogu domačih in patrov frančiškanov doma v Sloveniji.

Tudi na klasičnem konzularnem področju smo s častnim konzulom Tomažinom stalno na zvezi in redno pomagamo reševati konzularne primere.

Častni konzul Tomažin se je že seznanil s pomembnimi političnimi in diplomatskimi krogi, pri čemer posebno izpostavlja dobro sodelovanje z nekdanjim generalnim častnim konzulom g. Alfredom Brežnikom, ki ga je vpeljal v svoja dobra poznanstva iz časov svojega opravljanja konzulske funkcije.

Toliko na kratko, ob koncu pa bi vam rada zaželela še naprej lepo praznovanje in miru, zdravja ter osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu, da bi se ga veselili z veliko mero optimizma in zaupanja v svoje sposobnosti in v druge.

Srečno!

mag. Jana Grilc, začasna odpravnica poslov

Danica Petrič je recitirala


Recitirala je Zora Johnson

Alfred Brežnik je sprejel posebno darilo-priznanje HASA NSW

V imenu HASA  NSW  se je  predsednica   Martha Magajna  zahvalila   bivšemu konzulu  Republike Slovenije  Alfredu Brežniku: HASA  NSW  že  deset let zbira  zbira  zgodovinske podatke  o slovenski skupnosti v  NSW in tudi širom Australije.  Ob tej priložnosti bi se radi  zahvalili  človeku, katerega ime je povezano z vsako dejavnostjo v naši  skupnosti , ki se je nanašala na ohranitev slovenske kulture, dediščine in vsega kar je bilo dobro in pomemebno  za  našo skupnost . Ime tega človeka je    Alfred  Brežnik. Že od  vseh začetkov naše  skupnosti, pa naj bo to  akcija za  dom,  slovenski šolski odbor,   odbor za podporo demokraciji, pomoč verskemu središču,  slovenskim arhivom in  tudi vsaki  drugi akciji , ki je podpirala idejo slovenske  samostojnosti in enotnosti,  povsod in vedno smo lahko računali in še računamo na pomoč in  podporo Alfreda  Brežnika. Prav ti dve besedi,  samostojnost in  enotnost ,ki predstavljala  ideal bodočnosti slovenskega naroda,   sta bili  vedno še posebno  dragi   Fredijevemu  srcu in in za dosego the idealov je posvetil  neizmerno dela in truda, za kar  smo mu   za večno hvaležni, pa naj bo  to  za  vse njegovo delo v naših organizacijah, njegovo  delo kot častni generalni konzul Republike Slovenije , kot tudi kot patron in mentor  naših  arhivov , kjer  se  še  sedaj vedno lahko zanesemo na njegovo pomoč in podporo.
Dragi Fredi,    HASA  NSW   bi ti rada  z  majhnim darilom izkazala  naše spoštovanje in hvaležnost za  vse kar  si nam napravil dobrega, za  vztrajno pomoč in podporo od vsega začetka naše  arhivske organizacije, pa  vse  do  danes. Najlepša hvala, Fredi.

Jeni Brežnik je sprejela šopek

Hkrati bi želeli dodati še eno zahvalo:
Poleg vsega dela in  truda , ki ga je opravil in ga  še opravlja  Fredi, se moramo zavedati, da bi  vse njegovo  delo  bilo veliko težje, če ne bi imel ob  sebi  pomoči in podpore  njegove življenjske  družice , njegove soproge  Jeni, ki je  prevzela  nase   velik del vsakdanjih  dolžnosti in  dela  v  družini in v podjetju,  da  se je  Fredi lažje posvetil  slovenski  skupnosti. Gospa Jeni Brežnik,  radi bi  se ti zahvalili za  deseletja potrpljenja in za  pomoč, brez katere  bi bilo  Fredijevo življenje  prav gotovo  veliko težje.  Hvala lepa,  Jeni!
 Hkrati bi  se radi zahvalili tudi vajinim  sinovom  in  družini, kjer  vsak po  svoje   sodeluje in pomaga pri neštetih nalogah in uslugah  za katere tako pogosto  prosimo in s katerimi nam  družina  Brežnik  tako pogosto tudi pomaga, pa naj bo to brezplačno tiskanje  številnih pamfletov, knjižic, knjig in drugih publikacij , kot tudi njihova pomoč slovenskemu Misionu  z brezplačnim tiskanjem  Rafaela, plakatov in drugih publikacij. Še posebna zahvala za tiskanje  najnovejše  knjige-albuma  o patru  Valerijanu Jenku, ki smo jo pripravili za  patrov rojstni dan. Hvala lepa  vsem  in  želimo vam  sem skupaj še mnogo zdravih in srečnih let.

Zahvala Alfreda Brežnika AM po prejetju priznanja HASA NSW

Pater Darko Žnidaršič je pozdravil prisotne v dvorani in blagoslovil jedi.

Veseli  Gorenjci v akciji

Veseli  Gorenjci: John Lennox, clarinet, Stanko Stamfel, Trumpet , Olga Konda,  pevka, Irena Stariha,  pevka,
Franci Mramor, trombone, Mark Stariha , kitara, spredaj :Martin Konda  harmonika, Andrej  Konda,  kitara.

REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA HASA NSW  v prostorih Arhivov  HASA NSW  v Merrylands  so  se udeležili zstopniki  slovenskih organizacij iz NSW in se pogovorili o nadaljnjih načrtih   arhivske organizacije. HASA NSW  se je v zadnjih letih polega rednega zbiranja zgodovinskega gradiva  začela še posebej ukvarjati z digitalizacijo tega gradiva- vlaganja  zgodovinskih podatkov v računalnike, tako, da bo to gradivo dostopno  arhivom  v Sloveniji, Avstraliji in  v  drugih krajih, kjer živi večje število slovenskih naseljencev.  Izvoljen je bil tudi novi odbor , ki bo vodil HASA NSW  za naslednje leto. Odbor  HASA NSW je  sestavaljen  takole: Predsednik: Martha Magajna, podpredsednik: Gary Brown,  tajnica: Maria Grosman, blagajničarka: Perina Brown, ostali člani odbora so:Mihelca Šušteršič, Peter Krope, Zora Johnson, p. Darko Žnicaršič.  Ivan Rudolf, Florjan Auser  in pokrovitelj in patron Alfred Brežnik  AM.

HASA NSW je pričela  s posebnim projektom- Spominsko knjigo-album  pod naslovom” POSTAJE ŽIVLJENJA P. VALERIJANA JENKA”- iz posvetila ljubljanskega nadškofa Msgr Stanislava Zore OFM,- ki  jo nameravamo  pripraviti za  rojstni dan patra Valerijana  januarja  2015.

Ob koncu  se je predsednica Martha Magajna še posebej zahvalila  vsem  organizacijam  in dobrotnikom v domovini Sloveniji in  v NSW, ki finančno podpirajo naše  arhive  in tako omogočajo  naše  delo in  obstoj.

Proti koncu meseca Oktobra smo proslavili rojstni dan naše  sodelavke  Zore Johnson. Zora je že več kot  deset let član odbora  HASA NSW in poleg tega tudi pridno pomaga pri SD Sydney  in v Slovenskem Misionu Merrylands, kadar je potrebna njena pomoč. Ne bomo povedali, koliko  let je slavila, ker take stvari  se ne povedo,  ji pa  vsi želimo še veliko zdravih in srečnih let  in da bi bila še dolgo let  zdrava in pridna med nami. Bog te živi,  Zora!

Arhivska organizacija HASA NSW je sestavljena iz zastopnikov različnih slovenskih organizacij v NSW in v tej povezavi tudi opravlja različna dela ki se nanašajo na pomembne dogodke v organizacijah.To se še posebno nanaša na Versko Središče Merrylands, s katerim nas povezuje  skupna streha in tudi vedno večje potrebe Verske skupnosti. Enako ima HASA NSW veliko vlogo v izvedbi vsakoletnih »Slovenian of the Year  Awards«, ki jih organizira  Klub Triglav, saj se zbrano  gradivo o posameznih nagrajencih leta na koncu znajde v arhivih HASA  NSW.
Ko smo letos slavili deseto obletnico HASA NSW, smo imeli na stenah dvorane Verskega središča Merrylands v zelo obširno zgodovinsko razstavo tekstov in fotografij  naših društev in organizacij, kar je skupno s potrebami ob digitaliziranju naših arhivov predstavljalo precej večji strošek, kot je bila naša običajna letna poraba. Prostovoljni prispevki posameznih slovenskih organizacij v NSW in posameznikov so veliko pripomogli pri kritju stroškov, za kar jim izrekamo iskreno zahvalo. Še posebno pa se moramo zahvaliti upravi Kluba Triglav Mounties Group, ki vedno pokaže veliko skrb in zanimanje za potrebe svojih slovenskih članov in za potrebe slovenske skupnosti nasploh. V letošnjem letu so za potrebe naših arhivov darovali kar $ 6000.- ( $ 3000.- za kritje stroškov proslave in drugih $ 3000.- za redno delovanje arhivov),  z obljubo, da bodo še nadalje podpirali naše potrebe vse, dokler bo kaj Slovencev  med člani kluba  Triglav Mounties. Še posebna hvala odboru Kluba Triglav, ki vedno podpira vse, kar je koristnega za širšo slovensko skupnost.

Odbor HASA NSW sprejema cek iz rok predsednika Mounties  Group

Tajnica HASA NSW ;Marija Grosman  praznuje  rojstni dan  v krogu prijateljev

Na sobotno popoldne,3.maja 2014  se je zbralo v dvorani Verskega Središča Merrylands  lepo število ljudi, ki so prišli praznovat deseto obletnico obeh praznikov.

Pri vratih jih je pozdravila predsednica HASA NSW, Martha Magajna v družbi dveh slovenskih žena v narodnih nošah - ga Zora Johnson in presednica  Molitvene skupine Srca Jezusovega, ga. Danica Petrič.


Martha Magajna, Zora Johnson and  Danica  Petric 

Kot predsednica HASA NSW  vam bi želela izreči prisrčno  dobrodošlico. Dober  dan  in vsi  skupaj lepo pozdravljeni.
It is  great honour  to welcome  all of  you among us and specially the pride of  slovenian community in Australia,  deputy leader of the opposition the honorable  Tanya Plibersek MP, Member for Sydney with her  family.
Pozdravljam tudi  g.Florjana  Auserja , člana Sveta za Slovence po svetu pri vladi republike Slovenije, /member of the Slovenian Government Council for Slovenians Abroad/  in  direktorja Slovenian Media House, Urednika Stičišča Avstralskih Slovencev  in člana odbora  HASA NSW , oba  slovenska patra iz  Verskega  Središča  Merrylands, ki sta  nam  vedno v pomoč in podporo,  p.  Darka Žnidaršič , predstojnika  Verskega  Središča  Merrylands ,  ki je hkrati tudi podpredsednik   HASA NSW in  seveda  p.  Valerijana, našega duhovnega  očeta in vodnika.
Pozdravljam g. Alfreda  Breznika , dosedanjega  častnega generalnega  konzula Republike  Slovenije in   soustanovitelja in patrona HASE , ki  nam  že vsa leta pomaga finančno  in z nasveti,
G.Dušana Lajovica, bivšega dolgoletnega častnega generalnega konzula Republike Slovenija za Novo Zelandijo in pokrovitelja naših arhivov
Pozdravljamo  tudi Tanjo  Smrdel , urednico  slovenskih  oddaj iz  Radia  SBS in
prof.  Metko Čuk, urednico spletnega časopisa   “The Slovenian” s partnerjem.
Našo prvo direktorica  HASA NSW,  gospo Olgo Lah s soprogom, ki nam oba vedno pomagata , kadar  nam je potreebna tehnična ali organizacijska pomoč.

Veseli me, da so z nami tudi zastopniki  slovenskih  klubov in  organizacij,
Representatives of  Slovenian clubs  and organizations  are:  General manager  of Triglav club and Club Mekong, Mounties Group  mr Huy Vu  in tudi predsednik  kluba Triglav g. Peter Krope s soprogo;  predsednik  Slovenskega   Drustva  Sydney,g. Štefan Šernek s  soprogo, predsednik   Planice Wollongong, g. Ivan Rudolf  s soprogo,  Predsednica Slovenskega Drustva Tivoli, Newcastle , gospa Marija Grosman s soprogom. Vsi predstavljalo organizacije, ki so  ustanovni in podporni  člani   naših  arhivov in brez njih naša arhivska organizacija ne bi mogla obstajati. On behalf of HASA NSW I thank you for  your  support.

Naj omenim,da smo prejeli od povabljenih  gostov nekaj  opravičil. Some of our invited guests  are not able to be with us today and they are:
The ambasador  of Republic of  Slovenija,  the president of The Mounties Group Board of Directors, mr Kevin Ingram, Father  Ciril Božič from Slovenian Mission Kew, Melbourne, enako pater  David Šrumpf in laična misionarka Marija Anžič.

Danes  slavimo deset let, kar je bila ustanovljena  arhivska organizacija HASA NSW in preko našega  dela  v teh  desetih letih, mislim, da ste  vsi  seznanjeni z našimi  nameni in cilji. HASA NSW je neprofitna  organizacija, ki zbira  vse, kar  se dotika zgodovine,  dediščnine,  kulture , športa in  družabnosti  slovenskih priseljencev  v Australiji, posameznikov , družin in organizacij v preteklosti in sedanjosti in vse  to urejamo in  shranjujemo, da  se bodo tako bodoči rodovi, kot tudi Slovenci v  domovini  ali v  drugih  delih sveta  lahko seznanili z našim življenjem in  delom.Škoda bi bilo, da bi vse to utonilo v pozabo, kot  da nas nikoli ne bi bilo tukaj.
Slovenians  made  a  great  contribution to  make this  land of Australia the best  country on the  world  and  without  archives  like HASA NSW and our sister organizations  in other parts of Australia that might be forgotten and lost  among the big number of nations , all contributing parts of their  heritage and  cultures. Ten years ago we got together some  of the  brightest minds of all Slovenian organizations and formed  HASA NSW. We asked for help and  got it from our mother country Slovenia , from organizations here in Australia and  some individuals, who are still all  supporting us.  We started working first with the organizations, some of them already extinct and some of them still going strong.  When the people realized, what we are doing, they went through the drawers and boxes and brought us documents, newspapers, photos, certificates, awards and all other things. We took courses about archival  work to  do it  right and we collected  a great amount of historical material, that’s now all sorted out, cataloged  and  described in  the rooms  the Slovenian Mission Merrylands generously provided  for us in the basement here.
Dva človeka, ki imata velike zasluge za  ustanovitev HASA NSW  sta Florjan Auser, ki je imel sanje ustvariti arhive  slovenskih priseljencev  že dolgo preden so se te sanje lahko uresničile in je  sedaj del naše  delovne skupine in nam daje dragoceno tehnično pomoč. Druga oseba  je dr Breda Cebulj-Sajko, ki jo mnogi poznate, saj je že pred  veliko leti obiskala mnoge  rojake v Avstraliji in je njihove zgodbe združila v knjigo. Kot sodelavka   Znanstveno Raziskovalnega Centra  Slovenske Akademije znanosti in umetnosti je pred več kot desetimi leti prišla med nas s  spobudo za ustanovitev slovenskih  arhivov in skupno smo pri tej nalogi tudi uspeli. Za našo proslavo nam je poslala iz Ljubljane pismo, z željo, da ga na današnji dan prečitamo. Takole pravi :

Spoštovana predsednica HASA NSW in vse sodelavke, spoštovani avstralski Slovenci!
Večkrat pogledam na spletno stran vašega arhiva, ki me nenehno povezuje z vami in me pogosto popelje v čas, ko smo pred več kot desetimi leti sedeli v dvorani v Merrylandsu in ustanavljali HASO. To je bilo zagotovo eno zmed pomembnejših dejanj v delovanju slovenske skupnosti v Avstraliji in v veliko čast mi je, da sem lahko po svojih močeh pomagala pri tem zgodovinskem dogodku. Tedaj si najbrž ne vi in ne jaz nismo predstavljali, da bo arhiv, po zaslugi marljivih sodelavk, tako uspešno zaživel, deloval in postal ena izmed osrednjih slovenskih organizacij v Avstraliji ter vzor podobnim slovenskim ustanovam drugod po svetu, v marsičem pa tudi doma.
Deset let trdega, predvsem pa izredno srčnega dela, je in bo zagotovo pustilo trajne posledice v raziskovanju avstralskih Slovencev. Arhivsko gradivo, zbrano v HASI, že služi svojemu namenu: ne le, da vam je lahko v ponos, temveč za vedno ostaja pomemben dokument življenja, ki ste ga preživeli in ga še živite v Avstraliji. Brez njega bi se marsikatera sled o tem, kaj vse ste doživeli ob prihodu v deželo na drugem koncu sveta, izgubila. Izgubila bi se za vaše potomce, ki jih slovensko poreklo gotovo zaznamuje in izgubila bi se sled za nas, raziskovalce slovenskega izseljenstva. Jaz še vedno z istim žarom in zanosom kot pred tridesetimi leti, spremljam dogajanja med vami v Sydneyju, New South Walesu in drugod po Avstraliji. Prav sedaj skupaj z Bertom Pribcem, vam vsem znanim avstralskim Slovencem, ki že več kot desetletje živi na Primorskem v svoji rojstni vasi, urejava njegov bogat arhiv. In tako še vedno odkrivam nove in nove podatke o vašem prihodu v Avstralijo, o delovanju vaših društev, verskih središč, o tem, kaj pomeni domotožje, o življenju daleč proč od svoje domovine. Tako kot je nekoč rekla, žal pred nedavnim pokojna Pavla Gruden: »Nekako imam srce na dve strani.«
Tako bo, kot kaže, za vedno veljalo ne le za vas, temveč tudi zame. Kljub daljavi, ki nas loči, bom 3. maja tudi jaz malce  praznovala z vami z mislijo na vas. Iskreno in iz srca vam čestitam ob vašem jubileju ter ob dejstvu, da so vsi, ki so in še vedno ustvarjajo in delajo v arhivu, uspeli pridobiti zaupanje množice avstralskih Slovencev, katerih osebni dokumenti so že shranjeni v HASI. Naj se to delo nadaljuje še uspešneje s pomočjo mlajših generacij. Zagotovo je njihova pomoč potrebna in neprecenljiva za obstoj arhiva, pa ne le arhiva, temveč tudi dokazov o življenju njihovih staršev in njih samih.
Želim samo,da bi si lahko z zbranimi v dvorani  natočili kozarec rujnega vina prav zdaj in nazdravili še na mnoga, mnoga leta HASI NSW!
Breda Čebulj Sajko.
Tako nam je povedal dr Breda Cebulj Sajko.

V zadnjih dveh letih  smo začeli vpeljavati nove programe , s katerimi bomo počasi prenesli vso zbrano gradivo na računalnike, ali kakor  se tehnično kliče v “DIGITALNI  ARHIV”po katerih bo naš arhiv dostopen  kasnejšim generacijam,  sedaj pa že tudi  Slovencem in arhivom po  vsem svetu.  To digitalizacijo  sedaj opravljajo mlajši člani novega oddelka  HASA NSW, pod  vodstvom Florjana Avserja , zato vam bo on najbolj sposoben povedati in pokazati več o  tem.,
In the last  two years  we  started  with digitalization  of our archives under the instruction and  guidance  of  our technical director  Florjan Auser, so  I am  asking Mr Auser to come  forward  and  tell you more about it.
So thank you very much and have  an enjoyable day.

Predsednica, gospa  Martha Magajna; The Hon. Tanya Plibersek, MP; pater Darko Žnidaršič OFM;  pater Valerian Jenko OFM, OAM;  gospod Dušan Lajovic;  gospod Florjan Auser, gospa mag. Metka Čuk, nekdanja sodelavka na veleposlaništvu v Canberri, že prej omenjeni predstavniki slovenskih organizacij, spoštovani gostje, dragi prijatelji.
Danes smo se zbrali tukaj v dvorani sv. Rafaela, predvsem zato, da proslavimo 10. obletnico,  ustanovitve  našega zgodovinskega arhiva Slovencev v Avstraliji za NSW in ACT, sicer poznanega pod imenom HASA-NSW. Zato najprej, moje iskrene čestitke vsem sedanjim in nekdanjim članom HASA-e ob tej pomembni obletnici.
 Je pa po desetih letih obstoja HASA-e, še vedno moje mnenje, da večji del naše skupnosti še  vedno ne ve kaj ta skupinica neutrudljivih žena pravzaprav dela oz., da se ne zaveda kako pomembno je njihovo delo. (No, da pa ne bo zamere, občasno jim pomagajo ponekateri moški, predvsem njih soprogi.)  Zato upam, da sta nam 10-letni zgodovinski povzetek dela HASA-e, ki ga je podala ga. Martha Magajna in predstavitev digitalizacije dokumentov  arhiva, ki nam ga je predstavil g. Florjan Auser, pa le nekoliko razjasnila in pomagala pri boljšem razumevanju tega pomembnega projekta. Lepa hvala obema!

Ob neudeležbi predstavnika/ce veleposlaništva, sem bil naprošen, da spregovorim nekaj besed o drugem pomembnem dogodku, ki ga danes obeležujemo, to je 10. obletnici pridružitve naše mlade države RS k Evropski Uniji. Mi pa najprej dovolite, da zaradi prisotnosti angleško govorečih gostov, na  kratko spregovirm v angleščini.

Distinguished guests, ladies and gentlemen! Today we are celebrating two important anniversaries: The 10th anniversary of HASA-NSW archives and the 10th anniversary of The Republic of Slovenia joining the European Union.
On the first anniversary the president of HASA-NSW, Mrs. Martha Magajna, spoke extensively, and Mr. Florjan Auser also elaborated on the digitisation of the archives, by using the latest technology, in preserving our community’s historical records for generations to come.
Today we are also celebrating the 10th anniversary of Slovenia joining the European Union. It was actually on the 1st of May 2004, when the fifth and biggest EU enlargement happened. It saw an accession of eight countries from Central and Eastern Europe – which were: Czech Republic, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Poland, Slovakia and Slovenia, as well as two Mediterranean countries – Cyprus and Malta.
For Slovenia this was a historic moment indeed. Our people’s centuries long dream was finally fulfilled. By then, 13 years after achieving independence, that is self rule – a  nationhood, we also became part of a larger European family with population of some 500 million – for which almost 90% of Slovenians voted at the referendum in 2003. At the time other very important milestones were also achieved for our nation - Membership of NATO, which provided a guaranty for security for our nation; adopting EURO currency, which meant common currency with 17 other European nations; joining the Schengen border regime, which meant open border with neighbouring countries – Austria, Italy and Hungary. And, the highlight was undoubtedly Slovenia’s presidency of the European Council, for which numerous commendations were received.
In the early years of its membership of the EU Slovenia was considered as one of the best, a exemplary member. However, the world wide economic crises affected Slovenia badly. It has by now dropped to the bottom level of the EU member states which require or will require external financial help. The economic crises also caused a political crises, with three governments in the last three years and it appears that we may witness another change of government in the not so distant future. As we’ve seen in the past decades, Slovenians exhibit resilience, with motivation and with initiative will always overcome adversity.  
And now please allow me to conclude my speech with a few words in Slovenian.

Da ne bom ponavljal pravkar rečenega v angleščini, naj še omenim kako sta naši predstavništvi v Avstraliji doživeli vključitev Slovenije v EU.

Veleposlaništvo, ki ga je takrat vodil odpravnik poslov g. Bojan Bertoncelj, je predsedovalo diplomatskemu zboru EU v Canberri. Tako je g. Bertoncelj šest mesecev vodil seje tega zbora. V sydneyskem konzularnem zboru je bila to dolžnost našega konzulata. Pripravili smo dve seji za člane konzularnega zbora držav EU, katerih se je udeležil tudi veleposlanik EU v Australiji. Na prvi smo predstavili program, na drugi pa obračun našega predsdovanja – s pomočjo veleposlaništva, seveda. Obakrat smo pripravili tudi sprejem. Zaključni seji zbora EU, je sledil sprejem ob državnem prazniku 25. junija. O našem delu v šest-mesečnem obdobju predsedovanja smo bili deležni mnogih pohval od diplomatskih predstavnikov držav članic – češ, da bi naše predsedovanje moralo služiti za zgled drugim. Da je predsedovanje Slovenije EU bilo nadvse uspešno in je doživelo pohvale svetovnih politikov, naj omenim obisk ameriškega predsednika g. George Busha, ki je na enem izmed najpomembnejših srečanj v času slovenskega predsedovanja, takratnemu predsedniku slovenske vlade, g. Janezu Janši, dejal: “Gospod predsednik Vi, ki ste pred 20 leti bili še neoporečnik, dissident in zapornik, ker ste izražali svoje mišljenje, ste danes ne samo predsednik slovenske vlade, temveč še predsednik te velike 500 miljonske Evrope. Pa to je dokaz: kaj je to demokracija.”

Ja, nam Slovencem je demokracija in svobodna miselnost že v krvi in nam je skozi vso zgodovino dosti pomenila. Poglejmo samo kako smo v 7.stoletju ustoličevali svoje kneze. Pa Prešernovo sporočilo v Zdravici, ki jo je spesnil že štiri leta pred Francosko revolucijo leta 1848.

Ukoreninjena načelnost in poštenost sta naši narodni odliki, ki sta nedvomno doprinesli, da je naša država visoko spoštovana in zaupanja vredna evropska država. Te odlike nam dajejo ne samo upanje, ampak je garancija za lepšo bodočnost - kljub trenutnim težavam v katerih se je naša draga domovina – država, Republika Slovenija, znašla.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, Marta! Lep pozdrav vsem skupaj; good afternoon to all of you!

HASA NSW danes dosega deseto obletnico, začela je počasi hoditi, bi lahko rekel. Naše pridne delavke Martha, Mihelca, Marija in Zora so in še vedno pridno zbirajo in urejajo vašo, našo zgodovino, zgodovino avstralske Slovenije za nas, za naše potomce, za avstralsko in slovensko zgodovino.  Strokovno osnovo arhiva je nesporno odlično postavila Olga Lah kot prva voditeljica, na osnovi dogovora z ZRC, Bredo Čebulj in člani skupnosti. Nešteto prostovoljnih ur je bilo opravljenih za zbiranje materiala in obdelavo.

Menim, da si vse naše pridne delavke zaslužijo poseben aplavz!

Stopamo v drugo stopnjo arhiviranja, v tako imenovano digitalizacijo. Tako učena beseda; da poenostavim: Knjižno omaro, recimo 60 letnikov revije Misli, se s tako imenovano digitalizacijo spravi na velikost majhnega ključa. Ko jih vložimo v računalnik, so dostopne kjerkoli na svetu, enako je tudi z vašim kupom slik v kuvertah ali škatlah.

Brez predhodnega dela marljivih rok omenjenih dam  bi bilo to nemogoče, saj so zbrale material, ki ga je sedaj mogoče spremeniti v digitalno obliko in s tem omogočiti vsakomur vpogled v skrivnosti arhiva, oziroma zbranega materiala, kjerkoli, od koderkoli doma in po svetu. S to tehnologijo se sedaj HASA NSW kljub svoji majhnosti postavlja ob bok vsem ostalim arhivom po svetu.

Podatki, ki jih hrani, so edinstveni, so podatki avstralske Slovenije, dokumenti o vašem prihodu, vaših solzah in žuljih, uspehih in razvoju v tuji deželi, sedaj domovini Avstraliji.

Idejo o digitalnem načinu arhiviranja sem predlagal že leta 1998. Pred tremi leti mi je na osnovi predloženega projekta uspelo pridobiti sredstva za realizacijo. Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZRC SAZU, skupaj z Arhivom Slovenije so odobrili projekt »Arhiva za Slovence po svetu«, dostopen tako za vpogled, kot urejanje od koderkoli na zemeljski obli. HASA NSW je bila izbrana kot tako imenovani »poizkusni zajček« projekta, če malo karikiram, vsekakor pa je to tudi čast. Projekt  je financiral Urad RS za Slovence po svetu, ZRC SAZU je finančno pomagal pri preureditvi prostorov HASA, Arhiv Slovenije pa pri strokovni pomoči. Ob tem moram povedati, da ne bo nesporazumov,  jaz osebno nisem prejel za svoje delo že dve leti nikakršnih sredstev, razen na začetku projekta, so pa odobrena sredstva za vzdrževanje sistemov.

Sedaj vam moram razložiti, kako zadeva deluje. S sredstvi od omenjenih sta bila kupljena dva serverja, od katerih je eden v Sloveniji in drugi tukaj spodaj v prostorih HASA. Lahko si pozneje ogledate to črno omaro. Preko internetnih linij sta povezana in hranita popolnoma enake podatke.
Za pogonski program je bil izbran brezplačen arhivski program ICA Atom z odprto kodo, razvit v Kanadi in s podporo ICA - mednarodnega arhivskega sveta, in UNESCO-a. Mnogo arhivov po svetu, vključno z univerzo v Canberri, ga s pridom uporabljajo, saj je na konec koncev zastonj, drugi  arhivski programi pa stanejo deset tisoče dolarjev.

Za postavitev računalniškega sistema se moram posebej zahvaliti mojemu sinu Sebastjanu, ki urejuje oba serverja, saj je porabil ure in ure za študij postavitve in urejanja, poleg tega pa je moral uresničevati še moje želje ali muhe, če hočete. Prepisala sva si na tisoče e-mailov in prebedela veliko noči za računalniki.
Za strokovno vodstvo se moram zahvaliti gospe Andreji Škofljanec iz Arhiva Slovenije.

Za ureditev HASA podatkov iz, s svinčnikom pisane besede v računalniške obrazce, se moram zahvaliti Perini Keen in za  posamezna skeniranja Gerry-ju Brawnu, ki sta kar nekaj večerov prebila v prostorih HASA, namesto v prijetnem domačem okolju.
Marsikdo bo povprašal, kako varni so ti podatki. Podatki, ki so vnešeni v Avstraliji, so praktično sočasno beleženi tudi v Sloveniji in bodo prenešeni v Arhiv Slovenije. Podobno se bo dogajalo v Avstraliji in bodo podatki prenešeni v National Library v Canberri. V teh institucijah so po mednarodnih pravilih dolžni skrbeti za pridobljeni material. Ob tem moram omeniti, da sem z dolgoletnim lobiranjem uspel, da je bil spremenjen tudi člen v zakonu o Slovencih po svetu in sicer, da je Arhiv Slovenije dolžan hraniti našo zgodovino in je ne le evidentirati.
Kdorkoli je podpisal dovoljenje za objavo, so ali pa bodo, njegova dela in dokumenti publicirani, drugače pa zavarovani pred vdori v sistem. Arhivska pravila zasebnosti so zagotovljena po mednarodnih pravilih.
V digitalni arhiv je do sedaj vnešen minimalni del arhiva HASA, kljub temu pa je podatkovna baza velika že okoli 1500 raznih filov ali okoli 50 tisoč strani raznega gradiva, kar je mimogrede povedano, okoli četrt tone papirja, tako zasebnega kot društvenega, od revij in časopisov, do vaših osebnih, z dovoljenji publiciranih dokumentov in fotografij.
Mnogo podatkov v danes objavljenem arhivu bo še potrebno vnesti, dopolniti in je današnja prezentacija le začetek dela, ki nas še čaka. Pri objavljenih časopisih ne nameravamo konkurirati NUK-u v Ljubljani, ampak je naš namen priti v Trove Library v Canberri, kjer je hranjena vsa periodika Avstralije, naš doprinos v tem spektru pa je izreden.

Ne zamerite, če dela ali dokumenti vseh še niso publicirani ali urejeni z popisi, to se bo zgodilo v naslednjih mesecih v slovenščini in angleščini, saj je sistem večjezičen.

Sistem je zgrajen tako, da lahko praktično vsakdo od vas, ki je bolj vešč računalnika ali s pomočjo vaših sinov ali vnukov, postane arhivar lastnega materiala, seveda pod strokovnim vodstvom in s posebnimi gesli.
Torej s tega mesta vabim vas, vaše hčere, sinove in vnuke na sodelovanje.
Digitalni arhiv je dostopen od koderkoli in komerkoli, samo da obstaja računalniška povezava. Povedano bolj enostavno, stara mama bo razložila svojemu vnuku svojo življenjsko zgodbo, vnuk pa jo bo vpisal v sistem; torej omejitev ni.

Digitalni arhiv ni le za Slovence v NSW, ampak je dostopen za vse Slovence v Avstraliji, nima meja ali pripadnosti in upam, da v prihodnjih obdobjih in z razvojem tudi za vse Slovence po svetu, kar je bil tudi namen projekta in osnovne ideje izpred skoraj 20-tih let.


Digitalni arhiv je od danes dalje prvič prikazan v javnosti in dostopen na naslovih v Avstraliji www,da-slo.com.au in v Sloveniji www.da-slo.si.
Sedaj pa vam bom pokazal nekaj praktičnih primerov; po zaključku tega uradnega dela pa si lahko sami pogledate na računalniku, ki bo dostopen, kako vsa stvar deluje.

Želim vam prijetno popoldne!
I wish to all of you a great afternoon.
Thank you! Hvala lepa!

Kako hitro teče čas. Enkrat se obrneš, pa je leto mimo. In če si se dvakrat obrnil, je minilo že deset let odkar smo ustanovili Slovensko arhivsko organizacijo HASA NSW- Australia Inc.

V teh desetih letih smo v glavnem zbirali zgodovinsko gradivo o slovenskih priseljencih, njihovih družinah njihovih aktivnostih v organizacijah, pevskih zborih, folklornih skupinah, igralskih družinah in športu, šolah, časopisih in radiu, literarnih in umetniških dosežkih in še veliko drugega.

Vmes, med tem resnično arhivarskim delom smo organizirali veliko število razstav v sliki in besedi, proslav pomembnih obletnic in jubilejev, organizirali »Zlata Srečanja» ob 50 letnici prihoda posameznih skupin priseljencev, doživeli smo prezidave in poplave arhivskih prostorov, popravila in obnove in v zadnjih letih modernizacijo arhivov z instalacijo dodatnih  računalnikov in aparatur, ki nam omogočajo digitalizacijo gradiva- shranjevanje zgodovine v računalnikih, ki bodo omogočili dostop do zbranega gradiva tudi Arhivom Slovenije, Arhivom Australije in prej kot slej tudi drugim. Čista resnica je, da po vsem opravljenem delu imamo kaj proslavljati, vse opravljeno delo, za katerega je videti, da se ne bo nikoli končalo.

In sedaj  slavimo, 3.maja  v Dvorani Verskega Središča  Merrylands (ob 2h popoldan)

Slavimo deset let tega dela skupaj z desetletnico vstopa domovine Slovenije v EU, da pa ne bo nihče prikrajšan, pa vabimo na «Zlato Srečanje » tudi tiste Slovence, ki so šele sedaj dopolnili petdeset let bivanja v Australiji in ki pri naših prejšnjih srečanjih še niso bili na vrsti. Pridite, dobrodošli vsi, samo prej se prijavite, da bomo pripravili dovolj prostora v dvorani Verskega Središča Merrylands in dovolj hrane za postrežbo.

Nasvidenje!

Prijave sprejemata :
Versko središče Merrylands (Sonja Fisher ) - 02 9637 7147 ali:
Martha Magajna – 02 9609 6057

Vpisovanje  Svigljevih  v »Zlato knjigo« priseljencev  na  enem od naših  srečanj.

Vabilo

Invitation

Kot vsaka organizacija, ima  tudi   slovenska  arhivska organizacija  HASA NSW-  Australia Inc  svoj  redni letni občni zbor .  Zbrali smo  se  v soboto, 9.novembra. v Triglav klubu, vsi dolgoletni delavci in sodelavci HASA NSW, ki so bili originalno imenovani v  odbor  HASA  kot  zastopniki slovenskih organizacij, ki so  sodelovale  pri ustanovitvi  slovenskih arhivov pred skoraj  desetimi leti. Nekateri od  the  delavcev aktivno  sodelujejo pri zbiranju arhivskega  gradiva, drugi pa sodelujejo po potrebi  z  delom, podporo, nasveti  ali  s finančno pomočjo, kar je  vsekakor  zelo potrebno,  saj poleg prispevkov organizacij in  nekaterih  privatnih  dobrotnikov   nimamo lastnih  dohodkov. Največjo podporo dobivamo iz  Slovenije od Urada za  Slovence po  svetu, ki nas poskuša  podpreti po naših potrebah in njihovih možnostih, sledi pa jim ZRC SAZU, organizacija , ki je bila skupaj z Uradom največji pobudnik ustanovitve naših  arhivov. Slovenske  organizacije  v  NSW  pomagajo  vsaka po  svojih možnostih, z zavestjo, kako pomembna je ohranitev zapisov  zgodovine  slovenskih priseljencev  v novi domovini.

Poleg tradicionalnega zbiranja gradiva  v mapah in omarah se je od preteklega leta dalje  delo arhivov moderniziralo s tem, da  so bili sprejeti programi in aparature za  računalniško zapisovanje  gradiva in povezovanje z  drugimi  zainteresiranimi  arhivskimi središči, kot so  Arhiv Slovenije,  Arhiv Avstralije in  mogoče  tudi  drugi kraji sveta, ker  se nahaja večje število izseljencev  slovenske narodnosti. Ob the novih modernih programih se je pokazala potreba po  sodelavcih z boljšim poznavanjem  računalništva, kot pa ga imamo na razpolago delavci iz  starejših generacij in doslej nam je uspelo najti dva  iz mlajše generacije, Perino Keen in  Gary Brown, ki sta sposobna za tako  delo.

Nova  sodelavca   digitalnega oddelka  HASA NSW;  Gary Brown in Perina Keen

Upravni odbor HASA NSW  bi lahko  delili v ožji odbor, ki ga po nujnosti  delovanja predstavljajo  bolj  aktivni  sodelavci  arhiva, ki tudi  dejansko zbirajo gradivo, medtem ko  so v širšem odboru  sodelavci, ki prihajajo v  arhive po potrebi in njihovih  možnostih-
V letošnji odbor  so bili predlagani in izvoljeni  sledeči:
Predsednica: Martha Magajna,
Podpredsednik: P. Darko Žnidaršič,
Tajnica :Marija Grosman
Blagajničarka : Perina Keen

Poleg tega ožjega odbora  so v odboru še  odborniki , brez posebnih administrativnih nalog.
To so: Mihelca Šušteršič, Zora Johnson, Gary  Brown in Florjan  Auser

Odbor  HASA NSW  Australia Inc  2013 -14

Enako ožji odbor, kot tudi člani  širšega odbora  si  delijo  delo zbiranja gradiva, priprave, opis  in  vlaganje  v  fizični arhiv, medtem, ko  drugi sodelavci delujejo v  digitalnem oddelku, ki prenaša fizično gradivo  v  racunalnike. Imamo tudi  srečo, da  je  eden od novih odbornikov tudi  Florjan Auser, ki je  bil dosedaj samo tehnični  svetovalec  odbora, sedaj  pa bo  aktivni  arhivski  delavec posebno na področju  digitalnega oddelka.
Izven odbora, vendar nič manj pomemben je  tudi dolgoletni patron  HASA NSW, bivši častni generalni konzul Republike  Slovenije, Alfred Brežnik, ki je sicer zaključil  svoje konzulsko delo,  je pa še  vedno pripravljen nuditi pomoč in podporo HASi na strokovnem in  finančnem področju, za kar smo  mu nad  vse hvaležni.  Sestanka se ni udeležila dosedanja strokovna  svetovalka  Olga Lah, ker  je na potovanju izven  Australije,  vendar upamo in pričakujemo, da  bo  še nadalje  pomagala  arhivom  v isti vlogi,  posebno pri izvajanju posebnih projektov.

Ob koncu  sestanka se je odbor še posebej zahvalil  vsem, ki so v preklem letu podprli in pomagali pri preureditvi  prostorov HASA NSW  za  nove naloge  digitalizacije  gradiva, posebno  Lojzetu in Richardu Slatinšku, ki sta po zelo zmerni  ceni predelala in uredila pisarno in  arhiv, Henriju Stariha za  električne in elektronske  napeljave,  Florjanu  Avserju  za njegovo  pripravljenost in strokovno delo, brez katerega bi  z aparaturmi imeli  velike probleme in težave,  Mariji in Milanu Grosman, ki sta lastnoročno in brezplačno  prebarvala  prostore HASA po opravljenih  napeljavah in  drugih  delih in ne nazadnje  dosedanji blagajničarki Mihelci Šušteršič, ki je poleg  svojega  rednega  dela  računovodstva v  Verskem  središču Merrylands  skoraj  deset let  urejala  račune in blagajniške posle v HASA in ki je  sedaj  to  delo  predala v mlajše roke Perine Keen. Zahvala je  šla tudi vsem organizacijam  in posameznikom za njihovo pomoč in podporo pri  našem  delu.

Mojstra Lojze  in Ricky  Slatinsek

Odbor  se bo zbral naslednji teden, da bomo napravili  delovni načrt za  naslednje leto, kar bo med  drugim  vsebovalo  tudi planiranje proslave desete  obletnice  ustanovitve  HASA NSW, ki bo  sredi leta  2014 , kar bo  časovno sovpadalo tudi  z  deseto obletnico vstopa  Republike Slovenije  v Evropsko Skupnost.

Povezava na SBS radio in pogovor Tanje Smrdel s predsednico Marto Magajna

Pisarna  in  arhivi   HASA NSW   so v kletnih prostorih Verskega središča Merrylands  in vsi sodelavci   arhivov  so pogosto tesno  povezani z dogajanji v Verskem središču, saj  je  slovenski mission  v Merrylands  že od  vseh začetkov povezan z življenjem in dogodki slovenske skupnosti v NSW in  drugih krajih  Avstralije.
V mesecu oktobru 2013: POPRAVITA: V mesecu oktobru smo praznovali praznik sv. birme, štirideseto obletnico blagoslova naše slovenske cerkve sv. Rafaela v Merrylandsu, petdeseto obletnico prihoda našega patra Valerijana Jenka in petindvajseto obletnico redovnih obljub predstojnika p. Darka Žnidaršiča. Zakrament sv. birme je slovenskim otrokom podelil parramattski škof msgr. Dr. Anthony Fisher O. P., ki je istočasno slavil desetletnico škofovske službe. (Opomba: Škof v Parramatti je postal šele leta 2010, prej je bil pomožni škof v Sydneyu.)

P. DARKO, diakon JOSEPH LEDANG, MSGR. DR. ANTHONY FISHER, škof Parramatte in P. VALERIJAN

Prispevek HASA NSW  k proslavam  je bilo zgodovinsko gradivo iz  arhivskih virov  s  fotografijami  in teksti katere je  oblikoval in povezal  v panele  director  Slovenian Media  House  in sodelavec HASA NSW Florjan Auser.  Obiskovalci so si  lahko ogledali panele  na zadnji steni  dvorane Verskega  središča v Merrylands  in prikazujejo  življenje in  delo  obeh  duhovnikov in  pa  zgodbo, kako je iz majhne  prezbiterijanske  cerkvice  na  vogalu Warwick & Merrylands Rd.  z  delom pridnih rok,  prispevki  članov slovenski  skupnosti in pod vodstvom dobrega organizatorja p. Valerijana  zrasla  slovenska cerkev Sv Rafaela z  župniščem, dvorano za  družabne  prireditve in začasnim samostanom za  slovenske  sestre.

Omenili smo že, da se arhivi po celem svetu modernizirajo, tako, da se arhivsko gradivo spravlja v računalnike in je tako povezano in dostopno tudi arhivom v drugih deželah, tako v domovini, kot povsod, kje se nahajajo slovenski izseljenci v večjem številu.

S pomočjo Urada za Slovence po  svetu, ZRC SAZU in dobrohotnih slovenskih klubov in posameznikov smo uspeli nabaviti vse različne aparate, ki so za tako delo potrebni. Pa tudi to še ni bilo dovolj. Tehnika se  hitro in neprestano razvija in izboljšuje in pretekli mesec  -  v mesecu  septembru  2013 -so se  v naših arhivih pojavili tehniki Telstre, z namenom, da bi izboljšali internetno in telefonsko povezavo, kar pa ne gre vedno gladko. Modernizacija internetnih napeljav ima pogosto svoje težave. Po vseh izboljšavah, smo bili kar več tednov brez telefonske in elektronske povezave. Potrebno je bilo veliko dela in posvetov med tehniki Telstre in našim strokovnim svetovalcem Florjanom Auserjem, preden so uspeli vse urediti, tako, da lahko spet nadaljujemo z delom. In da boste lažje razumeli naše težave: Ko sem v telefonskem pogovoru vprašala Telstrinega strokovnjaka, kje se nahaja, je bil odgovor:”V Filipinih “. Ni čudno, kajne ? Po več tednih jim je –hvala Bogu-  le uspelo stvari urediti, tako, da sedaj  spet  vse deluje.

S pomočjo rojaka Ivana Geriča, lastnika podjetja Proteus, smo za HASA¸NSW nabavili tudi kopirni in tiskalni stroj, potem ko je tak aparat, ki smo ga nabavili pred desetimi leti, že dokončno odpovedal in ga ni bilo več mogoče popravljati.

Problem, ki ga imamo sedaj pa je, da bi z napredkom tehnike resnično potrebovali mlajše sodelavce, ki bi lahko brez težav in problemov uporabljali vse  te aparate. Če je med našo skupnostjo kdo, ki bi imel veselje do arhivskega dela in po nekaj ur časa na teden, nam bi bilo to v veliko pomoč. Doslej imamo iz mlajše generacije samo eno sodelavko -Perino Keen, ki nam vsaj enkrat na teden po opravljeni službi daruje nekaj večernih  ur pri računalnikih-  Bog jo blagoslovi !


Hasina sodelavka  v digitalnem oddelku-Perina Keen


Ivan Geric, Proteus  company in  Maria Grosman

V začetku meseca septembra smo v dvorani Verskega središča Merrylands proslavili rojstna dneva odbornikov HASA NSW, patra Darka Žnidaršiča in Mihelce Šušteršič. Kaj se vam ne zdi, da ti rojstni dnevi prihajajo leto za letom vse hitreje- Mogoče se svet hitreje vrti… Obema želimo še mnogo zdravih in srečnih let med nami !


HASA NSW: MARIA GROSMAN, MARTHA MAGAJNA, MICHELLE  ŠUŠTERSIC, ZORA JOHNSON, P. DARKO ZNIDARŠIČ in  P. VALERIJAN JENKO

Mogoče bo kdo mislil, da je vse, kar delamo v  HASA NSW, je da slavimo rojstne dneve. Ampak, verjemite nam, da je to samo enkrat na leto za vsakega sodelavca. Tokrat je bila na vrsti Marija Grosman, naša tajnica , arhivarka in po najnovejšem vodja Digitalnega oddelka Arhivov. Marija prihaja vsak teden vsaj enkrat, pogosto pa tudi večkrat iz Newcastla na delo v arhive, pogosto pa tudi, da vozi avtobus , streže v baru v dvorani, kadar je na vrsti in še veliko drugih nalog v Verskem središču, kadar je potrebno.



Marija in moz Emil s prijatelji

V nedeljo, 16.junija 2013 je bilo v Triglav Klubu praznovanje Dneva osamosvojitve Republike Slovenije, skupaj s podelitvijo priznanj zaslužnim Slovencev leta 2012.
Arhivarke  HASA NSW  Martha Magajna, Maria Grosman, Zora Johnson in Perina Keen, skupaj z sodelavcem Florjanom Auserjem so  sodelovale  pri pripravi priznanj  zaslužnim Slovencem  v pripravljalnem odboru  “Slovenian of the Year Awards”, pri
pripravi in izvedbi programa proslave, kot tudi pri zbiranju gradiva, ki ga je nato za vsakoletno knjižico uredil in oblikoval  Florjan Auser.
Delo, ki ga HASA  NSW opravlja za slovensko skupnost in še posebej pomoč, ki jo  člani HASA NSW nudijo  Triglav klubu je visoko cenjena. Kot priznanje za njihovo delo je bil  HASi NSW  podeljen ček za $ 3.000.- v podporo njihovemu delu, enak ček pa je bil podeljen tudi dvomesečni reviji “Misli”, ki ga je sprejel p Valerijan Jenko iz Verskega in kulturnega središča Sv Raphaela iz Merrylands.

Photo: Ček Triglav Kluba so sprejele sodelavke HASA NSW Martha Magajna, Marija Grosman, Michelle Šušteršič, Zora Johnson in Perina Keen.

Predsednica HASA NSW, Martha Magajna  je prebila dober mesec in pol na operaciji  hrbtenice  v vratnem predelu in zatem v  rehabilitacijskem domu, kjer so  ji po končani operaciji poskušali vrniti gibljivost v rokah in nogah. Seveda, kosti in sklepe ni tako težko operirati, samo živci, ki potem usmerjajo gibanje udov, to je pa nekaj  drugega. Martha  si mora pri hoji zaenkrat še pomagati s palico, vendar je na Cvetno nedeljo že obiskala  Versko središče  Merrylands in  se je kot običajno lotila slikanja  dogodkov v slovenski skupnosti , slike, ki se potem  prikažejo v časopisu »Misli« ali v  arhivih HASA.



Martha Magajna na Cvetno nedeljo pred  cerkvijo 

V mesecu januarju 2013 smo dobili obisk iz Slovenije /Evrope/ Canade. Obiskala  sta nas  Klemen Žumer in njegova mama  Marinka. Klemen je končal  gimnazijo v Ljubljani, mednarodno politično ekonomijo  v Canadi in magisterij   na Londonski”School of Economics” in še  drugi magisterij iz  evropskih študijev  in čezatlantskih odnosov na  ”Institut d’Etudes politiques“ v Parizu. Ob vstopu Slovenije v Evropo 2004 je postal vodja kabineta in prvi  asistent pri evropskem poslancu Lojzetu Peterletu.
V svojem  delu je Klemen posvetil posebno pozornost  delu z mlajšo generacijo Slovencev  doma in po  svetu z namenom, da jih  vzpodbudi k sodelovanju in povezavi z  domovino. V ta namen je  obiskal že  več  držav  v Evropi in preko morja, kjer se nahaja večje število slovenskih izseljencev in vzpostavil stike z  mlajšo  generacijo.
V Sydneyu sta obiskla  vse slovenske  organizacije,  slovensko  cerkev Merrylands  in ogledala  sta si  tudi  arhiv HASA NSW.

Florjan Auser, Marinka in Klemen Zumer, Martha Magajna, Maria Grosman in Perina Keen v HASA NSW arhivu

Pri arhivski organizaciji, katero smo do sedaj poznali kot Historical Archives for Slovenian Australians for NSW, ali kratko HASA-NSW, je pred nedavnim prišlo do nekaterih sprememb. 2. julija 2012 je bila arhivska organizacija uradno registrirana  pri NSW Fair Trade Department kot "Historical Archives of Slovenian Australians NSW - A U S T R A L I A  Inc" (kratko HASA NSW - A U S T R A L I A  Inc").

S tem je Hasa postala uradna enota po predpisih NSW državnega organa z dopolnjenim in registriranim statutom. Vsako leto mora državnemu organu predložiti tudi finančno poročilo. Podaljšano ime tudi bolj realno predstavlja današnje in bodoče delovanje.

Spremembe so bile nujne, ker današnji čas in današnja tehnika napreduje zelo hitro in prinaša vedno nove spremembe in nove zahteve. Samo poglejmo en primer. Še pred nedavnim smo prijateljem napisali pismo, pridali kako sliko in vse skupaj poslali po pošti, kar je do Slovenije navadno potovalo po tri tedne ali pa še več.  Danes si vsedemo za računalnik in napišemo, kaj se dogaja, dodamo slike in pritisnemo elektronski gumb, kar ne potrebuje niti znamke, in je dostavljeno takoj.  Z vse večjim manjšanjem prve generacije slovenskih priseljencev v Avstraliji, navadna pošta postaja vse manj uporabna. Danes zavrtimo telefonske številke in se preko oceana in tisočev kilometrov pogovarjamo po telefonski žici, še raje  pa kar preko interneta, kjer lahko istočasno vidimo osebo, s katero govorimo.

Ravno tako se dogaja po pisarnah. Nekoč so imeli uradi po omarah shranjene tisoče in tisoče dokumentov, danes se taki dokumenti avtomatično shranijo s pomočjo elektronike v digitalni obliki v računalniku, odkoder se lahko prenesejo  s pomočjo interneta širom sveta.

Ko je Hasa pred desetimi leti začela delovati in zbirati arhivsko gradivo slovenskih organizacij, klubov, številnih igralskih in drugih skupin, ter posameznikov, smo rabili računalnik samo, da smo pripravili ustrezne vprašalnike in druge popisne dokumente. Vso zbrano gradivo smo shranili v posebne škatle v posebni sobi s primerno klimatsko opremo. Danes nas je tehnika dohitela in je nujno, da se ji tudi pri Hasi prilagodimo.  Državne, poslovne in privatne arhivske organizacije poslujejo danes na podlagi moderne tehnike.
S pomočjo raznih klubskih dobrotnikov in nekaterih posameznikov tukaj  ter državnih organov v Sloveniji, smo pri Hasi pred kratkim nadgradili elektronsko tehniko, medtem, ko smo prvo morali izprazniti, počistiti in prebarvati pisarniški prostor (poškodovan v  letošnji poplavi), nadgraditi električno in elektronsko napeljavo ter opremiti pisarno s primernim pisarniškim pohištvom. Pred kratkim je bila priključena elektronska tehnika in v naslednjih dneh bo stekel pilotni program digitalnega arhiviranja, ki naj bi sčasoma zajemal tudi druge slovenske organizacije po svetu. Hvala vsem za izredno pomoč .

Veliko ljudi še vedno sprašuje, zakaj je zbiranje in arhiviranje zgodovine slovenskih priseljencev v Avstraliji važno. Vsak narod ima svojo zgodovino in se ločuje od drugih narodov po jeziku, kulturi, šegah in navadah, po hrani, po vsakdanjem življenju, in drugem. Slovenski priseljenci, ne glede na to, v katerem delu sveta živimo, smo po rodu še vedno Slovenci in del slovenskega naroda. Vsak človek ima svoje življenje in svojo zgodovino, skupno pa pripadamo celotni slovenski zgodovini – smo del slovenskega naroda in kot taki tudi del slovenske zgodovine. Pripadamo pa tudi avstralski zgodovini, saj smo del avstralskega prebivalstva in del vsakdanjega avstralskega življenja.

Zbiranje arhivskega gradiva sega daleč nazaj v dobo pred Kristosovim rojstvom, kar so dokazali različni arheološki izkopi. Že v antični Kitajski, Grčiji in Rimljani so skrbeli za varstvo javnih listin in imeli urejene arhive, čeprav se je večina tega gradiva zaradi slabega pisnega materiala (papirusa) izgubila. Veliko število cerkvenih, krajevnih  in mestih arhivov, ustvarjenih v srednjem veku, se je ohranilo tudi do danes. Verjetno je danes največji arhiv na svetu French National Archives v Franciji, ustanovljen 1790. leta med francosko revolucijo, ki hrani zgodovinske zapise, ki segajo nazaj do leta 625, in vsebujejo različne državne, verske in privatne arhive, katere so zaplenili takratni revolucionarji. Ker se arhivsko gradivo meri v metrih po arhivskih škatlah, ga v tem francoskem arhivu merijo kar na kilometre.

Tisoče in tisoči ljudi po svetu se danes dnevno ukvarja z različnimi arhivski deli (zbiranjem, sortiranjem in ohranjevanjem). Arhivi običajno vsebujejo izvirne  dokumente o življenju in delu posameznika ali ustanov in so naravni zapisi, ustvarjeni kot del rednega legalnega, komercialnega, administrativnega, družbenega in osebnega delovanja. Rojstne, poročne in mrliške knjige, zemljiške knjige, osebni dokumenti, da navedem nekaj primerov, so dokumenti, ki se zbirajo, da ostanejo za bodoče rodove. Arhivski dokumenti so edinstveni in izrednega pomena in se zbirajajo za stalno in dolgoročno prezervacijo in postanejo zelo važni, ker so del nekega naroda in njegove zgodovine.  Naši osebni dokumenti in drugi podatki, bodo ostali našim potomcem, ko bodo želeli vedeti, od kod prihajajo njihove korenine. 

Letos smo imeli nekaj visokih gostov iz Slovenije, ljudi, ki se razumejo na delovanje arhivov, ker se sami ukvarjajo s takim delom, in so dali Hasi NSW veliko pohvale za izredno dobro opravljeno delo. Tudi avstralska institucija – National Library of Australia (NLA) - je pokazala zanimanje za Haso NSW  in njeno  delo in so v letošnjem letu že stekli začetni pogovori o morebitnem ožjem sodelovanju. Stičišče avstralskih Slovencev (Slovenian Network in Australia), pod vodstvom direktorja gospoda Florjana Auserja, že nekaj let sodeluje z omenjeno avstralsko organizacijo.

Ob koncu naj poudarim še enkrat, da Hasa NSW  obstoja za vse enako – društva, klube, razne kulturne skupine in posameznike. Naša edina želja je, da ohranimo kot največ arhivskega gradiva za bodoče rodove in še enkrat prosimo za vaše razumevanje in sodelovanje. Pri Hasi bo delo teklo naprej, ker zbiranje zgodovine posameznikov, društev in klubov še zdaleč ni končano. Pravzaprav je to nikoli končano delo, ker življenje gre naprej in zgodovina se ustvarja vsak dan.  

HASA NSW  ima pisarno in arhiv v kletnih prostorih  Verskega  središča Merrylands  in arhivski delavci in delavke se pogosto čutijo  tako povezani z življenjem in  delom  Verskega središča , da smo kot  ena  velika družina. Staranje  naše skupnosti, pogoste bolezni in druge težave  so pripeljali do   akutnega pomanjkanja  delavcev  v Verskem središču in vse bolj pogosto  se zgodi, da  se patra  obrneta za pomoč k ljudem , ki so že pri roki na delu  v kletnih prostorih- v pisarni HASA NSW.Tako je blagajničarka HASA  Mihelca Šušterič tudi hkrati računovodkinja   Verskega središča,  tajnica HASA NSW, Marija Grosman, skupaj z možem Emilom pogosto pomaga pri nakupovanju za  cerkvene potrebe  ali  vozi  mali avtobus , na romanja  in izlete, predsednica HASA NSW Martha Magajna sodeluje   kot fotograf  pri  cerkvenih svečanostih, sodeluje kot redni  dopisnik  pri  časopisu Misli  in pomaga in prispeva  molitveni skupini pri loteriji in drugih priložnostih, kadar je potrebno,  Zora Johnson  je v veliko pomoč v kuhinji ob kosilih molitvene skupine  za bolnike in upokojence in drugih praznovanjih, medtem, ko je Perina Keen članica  dekliškega  zbora Južne Zvezde, ki  redno  nastopa  pri  družinskih mašah  v cerkvi Sv Rafaela.
Navzven se ta povezanost najbolj opazi  pri   slavjih  rojstnih dni  ali  drugih  družinskih praznikov, ki  jih običajno skupno proslavimo  s torto in cvetjem  v dvorani  Verskega  središča  Merrylands.

 
S HASO NSW   smo skupaj proslavili rojstni  dan  Zore Johnson. Častni gostje  so bili p. Darko, p. Valerijan in obiskovalka iz Slovenije, Anica Stare, sestra naše blagajničarke Mihelce.

Koncem meseca  Augusta 2012 smo dobili  v Sydneyu obisk  pomočnika direktorja  Arhiva Republike Slovenije, dr Matevža Koširja. Teden prej se je udeležil  Mednarodnega kongresa  arhivarjev ICA v Brisbanu kot gost narodnih  arhivov Australije Na kongresu so se zbrali delegati iz vsega  sveta  in si izmenjali izkušnje v  arhiviranju in ustvarili medsebojne povezave  za boljše skupno delo v zbiranju in ohranjevanju zgodovinskih podatkov. 

Na poti  domov se je dr Košir ustavil v Sydneyu, da si ogleda slovensko  arhivsko organizacijo HASA NSW, ki že  dalj časa  dela na  tem,  da bi vzpostavila  stike  z  Arhivom Slovenije. Doktor Košir  si je ogledal naš arhiv in ga lepo pohvalil, vpisal  se je tudi v spominsko knjigo HASA NSW. Po ogledu  arhivov pa je obiskal tudi Klub Triglav, kjer si je tudi ogledal  razstavo zgodovine Kluba Triglav v  besedi in sliki, ki jo klub  Triglav v sodelovanju  s HASA NSW in Slovenian Media  House Sydney pripravil za proslavo  40 letnice kluba Triglav.

Dr Košir na obisku v HASA NSW s sodelavkami HASA

Dr Košir je imel na ICA kongresu predstavitev o tajnih arhivih in slovenskih pogledih na problematiko
/foto Florjan Auser, tudi udeleženec kongresa/

V času od 19. junija do vključno 26. junija 2011 so bile v Sydneyu kar štiri proslave ob prazniku 20-letnice slovenske samostojnosti. HASA-NSW in Versko središče Sv. Rafaela smo skupno pripravili “Slavnostno Akademijo” v cerkveni dvorani v soboto zvečer, 25. junija 2011. Proslave se je udeležilo več kot 120 ljudi. Med gosti smo prvič pozdravili novega veleposlanika Republike Slovenije, dr. Milana Baležica in partnerico Nino Krajnik, ki sta šele pred pred kratkim prispela v Avstralijo. Proslave se je tudi udeležil Toni Issa, OAM, MP, Member for Granville, ter predstavniki vseh slovenskih društev v NSW-u in iz Canberre.


Ambasador dr Milan Balazic, Mihelca Sustersic in Nina Krajnik v prostorih HASA NSW 


Alfred Breznik,AM,p.Valerijan Jenko, Toni Issa, OAM, MP , Zora Johnson,Maria Grosman

Proslava se je začela z ogledom obsežne zgodovinske razstave, “Naša pot v samostojno Slovenijo”,v katero so sodelavke Hase vložile šest mesecev raziskovanja in trdega dela in kjer so bile predstavljene vse važnejše zgodovinske prelomnice slovenske zgodovine od časa Karantanije do dogodkov samoosvajanja Slovenije pred 20-timi leti. Posebno zanimiv je bil ogled dogodkov, ko je 25. junija 1991 v Ljubljani zaplapola slovenska trobojnica in dogodki med slovensko skupnostjo v Avstraliji v tistih usodnih dneh.

Slovenska zastava je zaplapolala na vrh Triglava  & Transparent Kluba Triglav

Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev koščkov berlinskega zidu, katere je g. Alfred Brežnik sam izklesal potem, ko je berlinski zid padel, in prinesel v Avstralijo kot dragocen spomin in tudi kot večen opomin. Med ogledom razstave, so pridna dekleta v narodnih nošah in mladi fantje pridno nudili prigrizek in pijačo.

Kos Berlinskega zidu

Arhivarke pri  delu 

Uraden del proslave je vodila gospa Olga Lah. “Južne zvezde” so zapele slovensko in avstralsko himno, p. Darko Žnidaršič in Martha Magajna sta pozdravila prisotne v imenu verskega središča in HASA-NSW.

Pozdrav predsednice Marthe Magajna

Voditeljica programa Olga Lah z druzino in Zora Johnson in Maria Grosman

Juzne Zvezde in druge narodne nose 

Sledili so govorniki: častni generalni konzul RS, prokrovitelj in sponsor prireditve Alfred Brežnik AM, veleposlanik Republike Slovenije dr. Milan Balažic in poslanec NSW parlamenta Tony Issa. Pater Valerijan Jenko je predstavil 846 strani debelo in 4 kilograme težko knjigo “Od Sanj do Resničnosti”, v kateri je Draga Gelt OAM, ki se, na žalost, osebno ni mogla udeležiti predstavitve, kronološko zbrala dogajanja, društvene in privatne dokumente, dopise, osebne izpovedi ter številne fotografije Slovencev iz vseh delow Avstralije, v času osamosvojitve. Gigantsko delo v slovenskem in angleškem jeziku, ki bo za vedno ostalo kot zgodovinski zapis našim potomcem. Glavni zamislec in sponzor knjige je gospod Alfred Brežnik, ki je takoj podaril knjigo predstavnikom slovenskih društev ter osebju Hase. V nadaljnjem programu je  Olga Lah  recitirala  del teksta  Prešernove Zdravljice, ki je postal  državna himna Republike Slovenije, prevedeno v  angleški jezik, za njo pa je Martha Magajna  predstavila  prelepo pesem “Slovenija”, ki jo je napisal naš pokojni rojak  Ivan Kobal.
Ogledali smo si tudi film “Avstralski Slovenci za Slovenijo”, ki ga je pripravil slovenski publiki dobro znan producent Florjan Auser, direktor slovenske medijske hiše. Sledile so pevke “Južne zvezde”, ki so zapele še dve pesmi.
Po končanem uradnem delu so bile na razpolago kranjske klobase, potica in drobno pecivo ter dobra kapljica žlahtnega vina in šampanjca, harmonikar pa je reztegnil meh, da je slovenska pesem zadonela po celi dvorani.

Na koncu je Martin raztegnil meh in  vsi so  zapeli...

Odbor Hase se iskreno zahvaljuje številnim organizacijam in posameznikom za izredno pomoč, katere smo bili deležni pri pripravi tega večera. Predvsem se želimo zahvaliti g. Petru Kropetu in Klubu Triglav, ki je bil glavni sponsor večera in je preskrbel največji del hrane in pijače in še tri kelnarje povrh.

Zastopniki organizacij sledijo programu IMG_0628

Prijazni fantje iz Kluba Triglav

Hvala Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za redno pomoč pri našem delovanju, g. Florjanu Auserju, Slovenian Media House, za tehnično podporo in  “Južnim zvezdam” za odpete pesmi. Posebno pohvalo pa zaslužijo  Mihelca Šušteršič, ki je poleg svojega rednega  dela v HASA NSW napravila več  kot svoj  delež  dela z organiziranjem in koordinacijo proslave v Verskem Središču, z njo pa tudi Olga Lah za pomoč in  sodelovanje pri organizaciji, za nasvete in vodenje programa. Hvala tudi  članom njene družine in  prijateljem ter vsem ki so pomagali pri pripravi dvorane, pri baru, skratka povsod, kjer je bila pomoč potrebna.

Mihelca in Zora pri  delu 


Olga Lah pri pripravljanju razstave 

Hvala  tudi vsem drugim, ki ste pomagali, pa naj je bilo to pri pripravi razstave ali dvorane, v kuhinji, baru, postrežbi  ali drugod. Preveč je imen, da bi imenovali vsakega posebej, ker verjetno bi koga izpustili. Zelo nas je vse  razveselil tudi pogled na vse prelepe slovenske narodne noše. Tako velikega števila noš že nismo videli ne pomnimo kdaj.

Mateja Lukezic  Dona Lukezic  Tjasa  Poch s starsema  Vesno in  Igorjem Poch

Posebej izrekamo zahvalo g. Alfredu Brežniku, patronu in sponsorju Hase in glavnemu koordinatorju vseh prireditev v Sydneyu ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije, ki nam je vedno stal ob strani z nasveti in tudi praktično. V imenu Hase in v imenu Slovencev – hvala Fredi.

Odbor HASA NSW  z  Alfredom Breznikom  OM

Arhivarke  HASA NSW  so imele priložnost   pokazati sadove svojega dela  obiskovalcem iz  Slovenije, ministru za Slovence po svetu Republike Slovenije, akademiku dr Žekšu in  drugim zastopnikom Urada za  Slovence po  svetu, pogosto pa dobimo druge obiskovalce, nekatere  zanimajo arhivi, drugi pa pridejo s prošnjo za pomoč pri izpolnjevanju dokumentov in prevajanje  slovenskih  uradnih obvestil in  drugo 
V uradu  HASA  NSW smo v zadnjem času namestili novo telefonsko linijo, ki omogoča boljšo internetno povezavo, močnejši računalnik, ki bo lahko služil za elektronsko shranjevanje  zbranega  gradiva, poleg tega pa še barvni  printer, ki bo omogocil avtentično  tiskanje kopiranih fotografij  in dokumentov.
Za vse take  in  drugačne tehnične probleme imamo  srečo, da se lahko obrnemo na Florjana  Auserja.Vse  arhivarke  spadamo v generacijo, ki ni zrasla  z računalniki, kot so naši mladi in pogosto  se ne znajdemo pri reševanju tehničnih zapletov. Florjan nam pomaga  z delom in  nasveti in nam pomaga, da  se počasi pomikamo v  elektronsko stoletje.

Ko smo se zbrali pri srečanju z ministrom v arhivski organizaciji HASA NSW v Merrylands, smo mu z veseljem pokazali naše arhive in se pohvalili z našimi uspehi, saj nam  je v večini uspelo zbrati in ohraniti  okrog  90% dokumentacije  naših slovenskih organizacij in  precej veliko število osebnih zgodovin naših priseljencev in ponosni smo bili, ko je minister  dr Žekš po ogledu našega  dela  izjavil, da  je HASA NSW ena najboljših tovrstnih slovenskih organizacij na svetu, katr jih je imel priložnost  videti.
Lepa pohvala, kajne!?

Soglasno pa smo prišli do zaključka, da življenje in tehnika hitita naprej in se razvijata in da bomo morali z njimi hiteti v bodočnost in se razvijati tudi mi in da bomo morali začeti z še večjo modernizacijo arhivov, v  skladu s predvidevanim razvojem digitalnega ohranjevanja  zgodovinskega gradiva v računalnikih, kar bi omogočilo lažji dostop in sodelovanje med izseljeniškimi arhivi in arhivi v matični  domovini.

Arhivska organizacija HASA-NSW je imela redni občni zbor v soboto, 21.avgusta v prostorih  Verskega Središča Merylands.

Poleg članov  odbora  HASA-NSW so bili navzoči tudi zastopniki vseh slovenskih organizacij v NSW, ki so soustanovitelji HASA-NSW in organizacijo tudi poleg  Urada za Slovence po svetu Republike Slovenije in ZRC SAZU, Ljubljana, materialno podpirajo. Navzoči sta bila tudi  patron  arhivov, g. Alfred Brežnik, in direktor Slovenia Media House, Florjan Auser, ki nudi arhivarjem strokovno tehnično pomoč pri  arhiviranju zgodovinskega gradiva.

Odbor HASA-NSW za leto 2010-11 sestavljajo:

MARTHA  MAGAJNA ,  predsednica,
P.DARKO ŽNIDARŠIČ,  podpredsednik
MARIA GROSMAN,  tajnica
MIHELCA ŠUŠTERŠIČ, blagajničarka
CILKA PRINČIČ, pomočnica tajnice
ZORA JOHNSON, pomočnica blagajničarke 
TANIA SMRDEL, članica odbora
PERINA KEEN,  članica odbora


Odbor HASA NSW za leto 2010-11 in sodelavci.

Delovni program HASA-NSW  za naslednje leto obsega  nadaljevanje  osnovnega programa zbiranja zgodovinskega  gradiva  slovenskih organizacij v  NSW in  tudi posameznih članov  slovenske  skupnosti. Kot poseben projekt preteklega  leta smo začeli urejati  zgodovino slovenskih  igralskih  družin v NSW v preteklih  petdesetih letih in, v sodelovanju z Slovenia Media  House, smo uredili  zbrane podatke  za DVD prikaz te zgodovine.

V okviru kulturnih in znanstvenih  krogov  Republike Slovenije se pripravljajo načrti za modernizacijo arhivskega  dela  v obliki poenotega  shranjevanja  gradiva  v računalnikih. V ta namen  bo treba pripraviti  enotne računalniške  programe za vse  arhivske organizacije in  tudi HASA-NSW bo začela vpeljevati in uporabljati te računalniške programe, ko  bodo dokončno  sprejeti in potrjeni. To bo omogočilo  boljše strokovno sodelovanje med arhivskimi organizacijami doma in po svetu.   

V ta namen z veseljem  pozdravljamo v HASA-NSW  vključitev mlajših sodelavcev, kot so Tanja Smrdel, Perina Keen in drugi, katerih širše poznavanje  računalništva  bo pripomoglo k uspešnejši  digitalizaciji našega zgodovinskega gradiva.  

Naša arhivska organizacija se je v novem letu 2010 kar krepko prijela dela.
Konec preteklega leta smo v okviru Zlatega Srečanja priseljencev pripravili video o  delu Igralske družine Merrylands, ki je prav tako praznovala 50 let dela, ob 40 letnici Cerkve sv.Rafaela v Merrylands pa smo pripravili slikovno razstavo o zgodovini cerkve in Verskega Središča na sploh in trenutno si to razstavo še lahko ogledate v dvorani verskega središča.Letos pa poleg rednega dela zbiranja zgodovinskih podatkov o posameznih članih slovenske skupnosti in o slovenskih organizacijah tudi dopolnjujemo prvi video, tako da bo iz krajšega prikaza dela Igralske družina nastal kolikor mogoče kompleten zgodovinski dokument, s priloženim tiskanim tekstom.
Videti je, da se pohvalni odmev o našem delu širi po svetu, saj smo v preteklem mesecu imeli kar tri pomembne obiske, ki so si prišli ogledat naš arhiv, arhivske prostore in  kako opravljemo to delo.
 Najprej nas je obiskal pater Marijan Glamočak iz Hrvatskega katoliškega centra Sv.Nikole Tavelića v St Johns Parku in z njim sestra Iluminata Antolović z dvema sodelavkama iz Hrvatske Cerkvene skupnosti, gospo Gordano Anič in gospo Ivano Đerek. Slišali so za naš arhiv in so prišli pogledat, kako se taka stvar organizira, saj čutijo veliko željo in potrebo, da bi tudi hrvatska skupnost začela z zbiranjem in ohranjanjem njihovega zgodovinskega gradiva. Zelo so bili navdušeni nad obsegom in ureditvijo naših arhivov in so na naslednji seji njihovega pastoralnega sveta že začeli delati načrte, kako priti do prostorov, ureditve in primernih delavcev, ki bi bili pripravljeni vložiti čas in trud za strokovno izobrazbo, potrebno arhivskim delavcem.

Gospa Gordana Anič, gospa Ivana Đerek,. sestra Iluminata Antolović in pater Marijan Glamočak

Teden kasneje smo dobili obisk iz Slovenije. S patrom Cirilom nas je obiskala gospa prof.Jana Bezenšek,prodekanja za znanstveno raziskovalne zadeve  Filozofske fakultete Univerze v Mariboru z možem Herbertom Gorjupom. Profesor Bezenšek raziskuje zgodovino slovenskih cerkva in verskih središč v Avstraliji in v zvezi s tem je pokazala veliko zanimanje za naš arhiv posebno pa še za razstavo o zgodovini Verskega Središča Merrylands v dvorani Verskega Središča.
Tretja obiskovalka, katere obisk je sovpadal z obiskom prof.Bezeškove, je bila gospa Jožica Velišček, diplomirani jurist in v preteklosti dolgoletna generalna sekretarka Državnega Zbora Republike Slovenije . Gospa Velišček je tudi  nečakinja dolgoletne pridne sodelavke v Verskem Središču Merrylands, Milke Stanič in je prišla k teti na privatni obisk, hkrati pa je izkoristila priložnost za srečanje s patri v Verskem Sredšču in za ogled arhivov HASA NSW.

Martha Magajna ,Jozica Veliscek, Maria Grosman,  Milka Stanic,  Mihelca Sustersic in prof dr Jana Bezensek

In še  obvestilo:

Arhivska organizacija  HASA NSW  obvešča, da   so redne  uradne  ure v prostorih  arhiva   v  Verskem Središču  Merrylands vsak torek od  1.h popoldne  do 3. h popoldne, za vse, ki  bi želeli   zaupati  svoje  zgodovinsko gradivo  arhivu. 
Če potrebujete  informacije ali pojasnila, se lahko obrnete  na  arhivarke:
Marijo  Grosman  tel. 02 49 548 619,
Mihelco Šušteršič   9416 8039, ali
Martho Magajna   9609 6057