Novi odbor:
Milena Langeršek, Zofija Duric, Vladimir Langeršek, Marica Podobnik, Marija Tomas, Stane Cerar

V soboto 3. Julija  se je društvo Planinka odzvalo  vabilu pri  Multicultural Logan festivalu in sodelovala s  svojo  stojnico, kjer so obiskovalcem predstavili  Slovenijo, naša ročna dela in jim tudi postregli s slovenskim pecivom.  Pri tem so sodelovali  v narodnih nošah predsednik Vladimir Langeršek, Milena Langeršek, Zofija Durič, Marija Tomas in Mojca Cvetkovič, ki je  ob tej priliki  predstavila  Slovensko pitno vodo Costello.

"Bili smo zelo uspešni, saj smo lepo predstavili Slovenijo in prodali vse kar smo nudili  obiskovalcem", mi je z veseljem razložila Milena Langeršek. V sklopu  Art  and frienship prireja Logan Open Studio  večdnevne razstave ročnih del  v okolju tukajšne občine, kjer je bila  tudi rastava v dvorani društva Planinke v soboto 24 julija,

Lep pozdrav iz Kraljičine dežele
 Mirko Cuderman.

Piše Mirko Cuderman

Tukajšni rojaki so se pričeli zbirati že leta 1952, ko so priredili prvi slovenski zabavni večer s plesom. Takratni prireditveni odbor (pokojni Ciril Vuga, Janez Primožič in Joze Košorok) je imel nalogo, da priredijo občasne slovenske zabavne večere.
23.januarja leta 1955, je bilo ustanovljeno na podlagi prvih,sprejetih pravil novo imenovano društvo Planinka. Prva slovenska sv.maša v Sth.Brisbanu je bila 1956 v St. Mary cerkvi.

Leta 1977 je društvo kupilo zemljišče, ki mu se danes pravimo "hribček" ali "Slovenska zemlja" kjer smo leta 1985 zgradili slovenski dom. Leta 1979 se je v Brisbanu začela slovenska oddaja na radijski postaji 4 EB. V dobi osamosvajanja Slovenijje bil v Brisbanu leta 1990 ustanovljen Slovenski narodni svet.

Tristezno balinišče na hribčku se je tudi postopoma izpopolnjevalo in je leta 1995 dobilo novo streho. Od samega začetka naprej je bil namen društva zdruzevati tukajšne rojake ter jim nuditi domače zabavne večere, kulurne prireditve, igre, športna tekmovanja v balinanju izlete itd. Dokler nismo imeli svoje dvorane, smo imeli vse prireditve v najetih dvoranah, kjer smo vedno razobešali slovensko zastavo brez zvezde.

Vsa dela na gradbišču slovenskega doma, od našega pokojnega arhitekta Cvetota Mejača pa do zidarja so bila storjena prostovljno. Gradnja je trajala več let z dohodki, ki smo jih sproti ustvarjali z društvenimi prireditvami. Odkar imamo svojo dvorano smo sprejeli ze veliko gostov iz Slovenije. Dvorana Planinke je odprta vsako prvo nedeljo v mesecu, ko je redni društveni piknik in vsako tretjo nedeljo za balinarsko srečanje.
Na vrhu društvenega zemljišča stoji tudi slovensko znamenje Marije Pomagaj kjer so vklesana imena pokojnih rojakov v tukajšjni "kraljicini deželi" Queensland.

Ob nakupu društvenega zemljišča nam je bilo svetovano, naj si postavimo "shrine" kar naj bi pospešilo spremembo namembnosti zemljšča. To željo oz. potrebo je Mirko Cuderman omenil pokojnemu arhitektu Cvetkotu Mejaču, ki je takoj narisal načrt. Potem smo po posredovanju slovenskega senatorja v Canberri Miša Lajovica hitro dobili odobritev od občine. Mejačev načrt spomenika (namenjem žrtvam 2. svetovne vojne) smo morali zaradi drugih stroškov odložiti.

Marica Podobnik je leta 1985 sprožila proces gradnje kapelice. Začela je zbirati denar in naprosila gradbenika Karla Knapa, da prevzame gradnjo. Karel je s pomočjo pokojnega Jožeta Majerle in Franca Polaka tudi zgradil znamenje. Joze Barbiš je obložil stopnice okrog znamenja.

5. Novembra 1985 ga je blagoslovil ljubljanski pomožni skof Jože Kvas.

Žal so Mejačeve štiri slike na spomeniku (Beg v Egipt- značilno za nas begunce, Trpini - žrtve vojne, Sv.Kristof - popotniki in brezjanska Marija Pomagaj) s časom na soncu tako zbledele, da smo jih morali nadomestiti samo z Marijo Pomagaj. Tudi sedanjo sliko bo treba kmalu zamenjati, saj je vedno izpostavljena zgočemu soncu.

Pred obiskom škofa Urana in patra provinciala Staneta Zoreta nam je Jaka Kapelj kapelico odlično obnovil, da je res kot nova. Zato smo mu res hvaležni.

Spomenik je obložen z granitnimi ploščami na katerih so vgravirana imena pokojnih rojakov v naši Kraljičini deželi. Sedaj je ze 112 imen vklesanih na spomeniku. Veliko imen še čaka. Graviranje in granitne plošče niso poceni.

Pred leti je to delo prevzel Slovenski narodni svet Qld. In s tem razbremenil društvene finančne obveznosti. Sedaj pa zaradi visoke cene prosi za pomoč, predvsem sorodnike pokojnih. Kdor želi darovati v ta namen lahko pokliče Marico Podobnik: 07 3372 5653

Slavka Maver svetuje, da naj bi ob priliki pogrebov rojakov in prijateljev namesto vencev rajši darovali v sklad za nabavo novih granitnih plošč in graviranja imen na našem slovenskem spomeniku.

Lepo je videti, kako rojaki iz drugih krajev občudujejo našo kapelco. Stanka Gregorič, urednica Glasa Slovenije je prva poudarila edinstvenost našega znamenja. Poseben pomen znamenju Marije Pomagaj je dal tudi škof Uran.

Vsako leto v novembru imamo pred kapelco skupno molitev za pokojne v našem delu Avstralije in domače v Sloveniji.

Odkar je Marko Pregelj postavil lično izdelani obod, pride znamenje bolj do izraza, še posebej v oktobru in novembru, ko je cvetoči in dišeči jasmin ves plepleten čez obod.

Marija Pomagaj tudi tukaj v daljni Avstraliji bdi nad nami živimi in mrtvimi ter nas pozdravi vsakokrat, ko jo obiščemo na slovenskem hribčku.

Piše: Irena Jernej
25.junija smo v Slovenskem klubu "Planinka" praznovali 15. obletnico samostojne Slovenije.

Ob tej priliki smo pripravili razstavo slovenskih izdelkov, rocnih del in vsega kar predstavlja Slovenijo. To je bila prva razstava te vrste v Brizbanu in nasploh v klubu "Planinka". Zbralo se je kar lepo stevilo clanov in obiskovalcev, kar nam je bilo v dokaz, da smo z razstavo dosegli prvi cilj prizadevanj, da smo pritegnili njihovo pozornost in vzbudili njihovo zanimanje.

Na fotografiji: Maria Thomas, Irena Jernej, Paula Pregelj