|
|
 |
Na Veliko nedeljo. 16.aprila 2006 nas je Slovence v Melbournu in po Avstraliji pretresla vest, ki se je bliskovito razširila po Viktoriji in drugje in močno prizadela vse. Na poti domov z nedeljskega velikonočnega radio programa se je smrtno ponesrečila Elica Rizmal. Na ovinku v Dandenogih je vanjo treščil avto in Elice Rizmal – te dinamične, vesele, delovne in čustvene slovenske žene ni bilo več. Za sabo je zapustila vrzel, ki jo bo težko izpolniti. V petek, 21. aprila se je slovenska skupnost Viktorije svečano in s solzami poslovila od Elice v župnijski cerkvi v Kew, kjer je veliko število Slovencev, prijateljev in sodelavcev pri SBS radiu, slovenskih društvih in organizacijah proslavljalo njeno življenje in delo. Bilo je izredno uspešno in duhovno bogato življenje, kljub osebni tragediji. Bila je duša ljubeče družine, v kateri bo ostal živ njen spomin. Ljubila je slovensko besedo in slovensko tradicijo in to ljubezen udejanjila v svojem osebnem življenju in domu ter v svojem življenjskem kulturnem delu – pri radiu, kulturnih prireditvah in kulturno-političnem ter dobrodelnem udejstvovanju. Kaj je pomenila Elica Rizmal za našo skupnost? Kaj je predstavljala? Slovensko zavest slovensko zagnanost, ljubezen do slovenske besede in slovenske dediščine. Njen glas smo slišali vsak teden po radio valovih postaje SBS, ko je poročala o dogajanjih v Sloveniji in v Avstraliji, predstavljala slovensko glasbo, povedala kaj lepega in zanimivega ter kramljala z osebnostmi na obisku v Avstraliji in z domačimi. Prisotnost Elice pri vseh kulturnih in narodnozabavnih dogajanjih slovenske skupnosti v Viktoriji in ob večjih jubilejih tudi po drugih deželah Avstralije pomeni, da bo tudi tu pustila za sabo veliko praznino. Poznana vsem, nasmejana, vedno pripravljena s svojim mikrofonom, da posname nastopajoče in udeležence, ki se niso tako lahko izmuznili njenemu mikrofonu. Tako bo ostala v spominu – prisotna v odsotnosti. Posebno dragocen prispevek kulturnemu življenju slovenske skupnosti v Melbournu so bile slovenske kulturne prireditve, ki jih je Elica v sodelovanju z možem Vinkom čez leta pripravila - Prešernovi dnevi in Dnevi neodvisnosti. Pri teh prireditvah je posebno blestela njena ljubezen do slovenske poezije in globoko poznavanje slovenske kulturne dediščine. V spominu so mi ostale recitacije, v katerih se je zrcalila njena ljubezen slovenske besede, Dobro se tudi spominjam prireditve posvečene slovenski vinski tradiciji in pristnemu veseljaškemu gostilniškemu vzdušju. Živo se tudi spomnim, kako nas je na eni prireditvi presentila z izvirno zamislijo, da je vodila program v vlogi čarovnice. Zabavala nas je od začetka do konca s svojimi posrečenimi vragolijami, tako da je bil večer poln smeha in veselja. Z Elico je slovenska skupnost v Melbournu izgubila dolgoletno kulturno delavko, eno izrednih Slovenk in Slovencev, ki so pol stoletja ohranjali slovensko besedo in slovensko pesem v javnem prostoru avstralskih radijskih valov in v kulturnih prireditvah, ki so v toku časa označevale slovenski prostor in mejnike slovenske tradicije ter osveževale v tej daljni deželi slovensko zavest. |
 |
Pogrešali jo bomo. Izreden človek je bila. Bila je Slovenka z dušo in srcem, ponosna na svoje slovenske korenine. To je označevalo njeno osebno in javno življenje. Bila je pa tudi redka osebnost, polna razumevanja, človečanstva, ljubezni do narave in živali, radostnega življenskega doživljanja, prisrčnega smeha in sočutja. Bila je izredna Slovenka, na katero smo lahko vsi ponosni. Saša Ceferin |
