Komaj smo dokoncali velikonočno kosilo v krogu družine in dolgoletnih prijateljev, ko zazvoni telefon. Oglasi se prijateljica. Njen glas zveni neučakan, ko se pozdravive. “Nisem sigurna, a že veš ali ne, kaj se je dogodilo danes.

Pred kratkim sem prejela sporočilo, da je danes zjutraj na poti domov od slovenske radijske oddaje v avtomobilski nesreči v Melbournu umrla Elica Rizmal.” Dih mi zastane in slušalka se mi zatrese v roki.

Pa ne že spet, saj smo se vendar šele pred kratkim poslovili od največjih in najbolj zaslužnih slovenskih rojakov slovenske skupnosti v Sydneyu in v Melbournu. Ivana Koželja in Mileno Brgoč smo pokopali le par dni po božiču. In sedaj je kruta osoda pretrgala nit življenja Elici Rimal in jo iztrgala iz naše sredine.

Misli mi poletijo v preteklost. Elico sem dolgo časa poznala samo po glasu preko radijskih valov ali telefona. Prvič sve se osebno srečali na pogrebu p. Bazilija v Melbournu.

Eličin glas je preko radijskih valov prihajal v naše domove dolgo vrsto let, sprva le tu in tam, zadnje čase zelo redno. Njen glas nam je prinašal novice, vesele in žalostne, iz Avstralije, Slovenije in vseh koncev sveta. Elica bila je pravi mojster s slovensko besedo, katero je z veliko ljubeznijo in zagonom širila med Slovenci. Rada se je nasmejala, se poveselila in tudi umetniško bogatila slovensko skupnost ne samo v Melbournu, temveč širom Avstralije.

Smrt je Elico veliko prezgodaj iztrgala iz kroga njene družine in naše sredine. V slovenski skupnosti je nastala še ena globoka praznina. Zelo jo bomo pogrešali.

V imenu slovenske skupnosti iz Newcastlu izrekam iskreno sožalje možu Vinkotu in družini, sorodnikom, številnim znancem in prijateljem ter Slovencem v Melbournu, pa tudi Slovencem širom Avstralije.

Elica, iskrena ti hvala za tvoje nesebično in požrvovalno delo, katerega si tako nesebično in s polno ljubeznijo opravljala dolgo, dolgo vrsto let za dobrobit Slovencev v Avstraliji. Počivaj v miru.