4. seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu
Minister Žekš na 4. seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu
Včeraj, 6. julija 2010, je v vladnih prostorih v Ljubljani potekala četrta seja Sveta za Slovence po svetu, ki jo je vodil predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor. Razprava je bila namenjena pregledu stanja slovenskih skupnosti po svetu, sodelovanju s slovenskimi znanstveniki v tujini, stanju na področju arhivske dejavnosti, razvoju novih oblik sodelovanja in aktivnosti za mlade ter promociji Republike Slovenije v tujini in vedenja o Slovencih po svetu v Republiki Sloveniji.
Slovenske skupnosti po svetu so si različne , pa vendar se srečujejo s podobnimi težavami. Veseli dejstvo, da se mladi vračajo k dejavnostim v okviru društev in da iščejo nove oblike sodelovanja med seboj in z matično domovino. Pri tem učenje in ohranjanje slovenskega jezika ostaja ena izmed prioritetnih nalog, saj je zanimanje zanj vedno večje.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je povedal, da se na Uradu oblikuje seznam znanstvenikov in strokovnjakov slovenskega rodu z namenom, da se doseže njihova izmenjava in pospeši sodelovanje na znanstvenem področju. Dodal je, da se v Sloveniji zavedamo tudi pomena gospodarske diplomacije in da je veliko dela vloženega tudi v tej smeri.
Poudarjeno je bilo tudi, da so arhivi banke spomina in da moramo poskrbeti za to, da jih ne izgubimo. Digitalizacija arhivskega gradiva je v današnjem času izrednega pomena in pripravlja se strategija, ki določa standarde in pogoje glede hrambe le-tega.
Na seji je bil izpostavljen tudi problem nepoznavanja izseljenstva v Sloveniji in potreba po večji informiranosti v obeh smereh. Da ne bi izgubili stika z generacijami Slovencev, ki živijo v tujini, je promocija Slovenije med Slovenci po svetu ključnega pomena.
Premier Borut Pahor je po seji povedal, da so predstavniki Slovencev po svetu na srečanju posebej izpostavili problem pridobivanja slovenskega državljanstva. Na seji so sicer ugotovili, da je 90 odstotkov vlog za pridobitev državljanstva rešenih ugodno, kar pomeni, da se ovire pri reševanju vlog umikajo. »To je posledica praktičnih rešitev, potrebne pa bi bile tudi zakonske spremembe, za kar pa bo potrebno širše soglasje,« je še dejal premier Pahor.
V nadaljevanju je predsednik vlade poudaril, da so spremembe, ki smo jim bili priča v zadnjem letu, na domačem in zunanjepolitičnem prizorišču prinesle novo priložnost za to, da se slovenstvo po svetu poveže. »Slovenija ima dober ugled in to velja izkoristiti tudi za položaj Slovencev, ki živijo zunaj,« je še dejal premier Pahor. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je dodal, »da so predstavniki Slovencev po svetu na današnjem srečanju izpostavili tudi postopek volitev v tujini, ki se jim zdi preveč birokratski in kompliciran, podobne težave z birokracijo pa imajo tudi pri dedovanju in denacionalizaciji.« Glede zapletenega postopka pridobivanja slovenskega državljanstva, je minister Žekš dejal, da so ministri, ki so se udeležili današnje seje, evidentirali te težave in bodo pripravili ustrezne rešitve omenjenega problema.
Poleg premierja Pahorja in ministra Žekša ter ostalih vabljenih so se seje udeležili tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ministrica za kulturo Majda Širca, državni sekretar dr. Boris Jesih in predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek ter predstavniki Slovencev po svetu Ivan Kamin in Milan Ribič iz Združenih držav Amerike, Stane Kranjc in Kanade, Tone Mizerit in Andrej Fink iz Argentine, Florjan Auser in Peter Mandelj iz Avstralije, Janez Pucelj iz Nemčije, Milan Breberina iz Srbije, Marija Grbič iz Bosne in Hercegovine ter Urška Kupec s Kitajske. Manjkala sta Igor Horvat, Francija ter Martin Črnugelj, Brazilija.
Svet za Slovence po svetu je zasnovan kot posebno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za področja razvoja odnosov in sodelovanja Republike Slovenije s Slovenci po Svetu na osnovi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Ur.l. RS št. 43/2006).
