Draga Gelt, O.A.M. (Order of Australia Medal)
Draga Gelt je bila rojena osma hčerka v Setnikarjevi druzini
na Dobrovi pri Ljubljani. Po koncanem uciteljišcu, leta 1967 v Ljubljani,
jo je pot zanesla najprej v Nemcijo in za tem v Avstralijo.
DRAGINE AKTIVNOSTI IN ZASLUGE
Takoj se je vkljucila v kulurno delo v slovenskem verskem
in kulturnem središcu Sv. Cirila in Metoda,
v Kew. Ucila je slovenski jezik nekaj casa v Slomškovi šoli, v Kew, kamor
jo je uvedla slovenska uciteljica Anica Srnec, B.A., M.A.
Osnovala in vodila je vec let folklorno skupino, sodelovala
pri nekaterih kulturnih prireditvah kot International Variety Show, Melbourne
Town Hall, 1969, in pri igralski skupini.
Skoraj dvajset let je vodila in ucila v šoli Slovenskega
Društva Melbourne, kjer je učila tudi vsa leta otroške, mladinske in
odrasle folklorne skupine, ki so nastopale na mnogih prireditvah in mednarodnih
festivalih, kakor tudi na mladinskih koncertih in meddruštvenih prireditvah.
Njene folklorne skupine so nastopale tudi na mednarodnih festivalih in
slovenskih mladinskih koncertih v Viktoriji in po drugih drzavah Avstralije,
kot v New South Walesu - v Sydneyu, v Australian Capital Territory - v
Canberri, in v Juzni Avstraliji - v Adelaidi, in ob 40. obletnici Migrant
Camp - Back to Bonegilla. Na mednarodne koncerte in festivale po Avstraliji
so potovali z avtobusi, navadno vso noc. Stroške potovanja je delno krilo
društvo, za mladinski koncert v Sydneyu pa so licitirali Dragino sliko
Jalovca
in tako krili stroške.
Slovensko šolo so imeli ob nedeljah popoldan, vaje za
kulturne programe pa po šoli in še ob vecerih med tednom, priprave je urejevala
ob vecerih doma.
Organizirala in pripravljala je skoraj dvajset let vecinoma
vse kulturne programe pri Slovenskem društvu Melbourne, skupno s sodelavci,
in organizirala razstave otroških slik in risb, kot je bila razstava ob
mednarodnem letu otroka z naslovom Podajmo si roke v svetu miru -
Lets Join Hands in the World of Peace.
Zbrane slike in spise je uredila v knjizico Svet
naših otrok - World of Our Children, 1979.
Knjizico so vsi otroci, ki so sodelovali na razstavi,
dobili kot darilo, kar so omogocili sponzorji.
Prevedla je nekaj slovenskih pravljic za vkljucitev v
knjigo Folktales from Australia's Children of the World,
z nagovorom ministra za imigracijo in etnicne zadeve, gospoda M.J.R. MacKellarja,
M.P., leta 1979, vendar slovenske pravljice niso bile vkljucene.
Mnoge njene ideje so bile uporabljene za priprave posebnih
kulturnih prireditev in proslav, kjer so imeli doloceno glavno temo in
napisala je vse vezno besedilo za prireditve. Še posebno so bili uspešni,
in od avstralskih in slovenskih gostov, in od prisotnih, pohvaljeni kulturni
programi ob 25-, 30- in 35-letnici Slovenskega društva Melbourne, ob 200-letnici
Avstralije, ob letu miru in ob spominu na goriškega slavcka, Simona Gregorcica,
za slovenski tabor s temo Zgodovina Slovenije, in ob praznovanju Prešernovega
kulturnega dne ob samosvojitvi in priznanju Slovenije, in ob prihodu obrambnega
ministra Janeza Janše, ob predstavitvah knjig in v spomin umrlim rojakom.
Organizirala je razstavo otroških risb in plakatov ob
praznovanju Mednarodnega leta miru, vendar knjizice z otroškimi deli tokrat
niso mogli izdati.
Veliko let je redno dopisovala v Vestnik in porocala o
delu v slovenski šoli, risala in pripravljala povabila in plakate za društvo.
Predlagana je bila za castno clanico društva in 21. Avgusta
1983 ji je predsednik društva ob kulturnem programu podelil castno clanstvo
Slovenskega
društva Melbourne, v priznanje za prostovoljno kulturno in šolsko delo.
Ucila je slovenšcino tudi 10 let v gimnaziji, v sobotni
šoli Saturday School of Modern Languages, kot clanica Slovenske uciteljske
zveze v Viktoriji, ko je poucevanje vsebovalo tudi kulturo in zgodovino
Slovenije. Poucevanje v drzavni šoli je bilo placano. Niso imeli primerne
knjige za ucenje in zato je pripravila vec posebnih tekstov za ucne ure,
ki so dopolnjevale Slovenian Language Manual, avtorjev Milene Gobec in
Brede Loncar iz slovenskega raziskovalnega inštituta iz Amerike. Najprej
je pripravila krajšo zgodovino Slovencev v slovenšcini, kot nekako zbirko
ucnih ur, primerno za to stopnjo, potem pa se je lotila vecjega dela. Pripravila
je tudi pregled slovenskih narodnih noš in folklornih plesov ter pregled
narodnih pesmi.
Po vec letih prostovoljnega dela in zbiranja dokumentacije
in drugega materiala, je bila izdana knjiga Slovenians from the Earliest
Times, 1985, ilustrirana zgodovina Slovencev, ki je bila lepo sprejeta
med rojaki in prijatelji v Avstraliji, v angleško govorecem svetu in v
Sloveniji. Knjiga predstavlja Slovence in njihovo trdo pot v zgodovini,
opremljena je s slikovnim materialom in zemljevidi. Skoraj vse dokumente
in fotografije je prejela po pošti iz razlicnih ustanov, muzejev in knjiznic
iz Slovenije, Avstrije, Nemcije, Madzarske, Italije in drugih drzav. Vse
ustanove in knjiznice, ki so prispevale dokumentacijo, so knjigo potem
tudi dobile, kakor tudi avstralska National in State Library, in Narodna
in univerzitetna knjiznica v Ljubljani.Knjigo je uradno predstavil Minister
za Imigracijo in Etnicne zadeve Viktorije, gospod Peter Spyker v cetrtek,
12. decembra 1985 v dvorani Slovenskega društva Melbourne. Knjiga je bila
leta 1988 dodana na seznam ucnih knjig (Reference books for background
reading) za pouk slovenskega jezika in kulture v Victorian School of languages
drzave Viktorije. Stroške za poštnino za zbiranje dokumentov in fotografij
mi je kril Svet slovenskih organizacij Viktorije kot zaloznik knjige. Kritike
in pripombe o knjigi so bile objavljene v slovenskem casopisu Vestnik v
Avstraliji, v Rodni Grudi, v Mislih, v Delu
v Ljubljani in v reviji Zaliv v Trstu. Dobicku od prodanih knjig se je
odpovedala z zeljo, da se denar uporabi za sklad za pomoc nadarjenim študentom.
Najprej je bilo porocano po radiu, da je dobicek bil podarjen Scholarship
Fundu leta 1994, vendar je predsednik v imenu Sveta slovenskih organizacij
Viktorije, kot zaloznika knjige, v izjavi kasneje dejal, da so denar za
sklad darovali klubi, in ljudje, ki so knjigo kupili, še vedno ne vedo,
kako se je uporabil dobicek od knjige.
Deset let je prevajala mnoge dokumente, pisma in obrazce
za Department of Immigration and Ethnic Affairs (delo je bilo placano).
Prevedla je nekaj matematicnih vaj iz revije Presek,
Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za uporabo v avstralski
enacici
Function, a School Mathematics Magazine, pripravljeno na
oddelku za matematiko, Monash univerza.
Na srecanjih z drugimi ucitelji slovenskih šol leta 1996
v Viktoriji, so se odlocili za ureditev skupnega ucnega nacrta za Viktorijo,
ki je v programu.
V casu, ko se je Slovenija zacela demokraticno razvijati
in se osamosvajala, se je pridruzila odboru Slovenskega Narodnega Sveta
Viktorije, za Avstralsko slovensko konferenco, kot del Svetovnega slovenskega
kongresa, in delovala kot kulturni referent in sodelovec z referentom za
šolstvo. Pripravljala je dokumentacijo ter kulturne programe, in se udelezila
konference v okvirju
Avstralske slovenske konference
v Sydneyu, kjer je podala referate o kulturnem delu in o šolstvu in narisala
pisemski logo za Slovenski narodni svet Viktorije.
Med prvimi Slovenci v Avstraliji je prejemala preko matematicnega
oddelka na Monash univerzi elektronsko pošto, delno iz Inštituta Jozefa
Štefana v Ljubljani, v casu pred in med vojno v Sloveniji, in jo predajala
radijskim napovedovalcem, takratnemu Slovenskemu Pismu, glasilu Avstralske
slovenske konference in drugim clanom skupnosti, ki so se zanjo zanimali.
Njena ideja za arhiv o vojni v Sloveniji je bila uspešno izvedena in arhiv
je bil prvic na ogled ob obisku Janeza Janše z vsemi dokumenti, pismi,
publikacijami in slikami.
Za Narodni svet Viktorije je pripravila informacijski
list A new Country is Born - Slovenia, katerega so uporabljali
na demonstracijskih shodih med vojno in pred mednarodnim priznanjem Slovenije.
Skupno s Stanko Gregoric, takratno urednico Slovenskega Pisma, sta pripravili
Kroniko
- Chronicle dogodkov v Sloveniji, dejavnosti v slovenski skupnosti
in srecanj z avstralskimi parlamentarci, med in po vojni v Sloveniji, v
slovenskem in v angleškem jeziku, kar so uporabljali pri sestankih in srecanjih
s clani avstralskega parlamenta in mediji.
Skupno z Magdo Pišotek, uciteljico na Mt. Lilydale College,
in Marijo Penca, pomocnico -uciteljico v slovenski šoli Slovenskega društva
Melbourne, je pripravila prirocnik za ucenje slovenskega jezika za otroke
Ucimo
se slovensko - Let's Learn Slovenian - prvi del, 1992, s posvetilom
umrlima slovenskima uciteljicama, Anici Srnec in Ireni Birsa. Skoraj je
dokoncan tudi drugi del prirocnika z nacrtom za tretji del. Ob priliki
obiska kvarteta Big Ben so pevci podarili nekaj kaset in dobicek od prodaje
je bil namenjen kritju stroškov knjige Ucimo se slovensko - Let's
Learn Slovenian - prvi del.
Sodelovala je pri pripravi knjizice Mediterranean
Europe Phrase Book, 1992, s pripravo slovenskega dela, katerega
je pregledal Dr. Janez Dular.
Sodeluje pri pripravi zbirke mednarodnih iger za otroke
in odrasle, avtorice Jenny Robinson, ki bo, kot obljubljeno, v tisku kasneje
leta 1998.
Mlada Slovenka, Irena Birsa, ki je pred leti umrla, ni
uspela dokoncati svojega magisterija, pa je delno pomagala njenemu supervisorju
dr. Kethu Simkinu iz La Trobe Univerze pri koncni ureditvi v zvezi z zgodovinsko
vsebino in tako je Irenin magisterij izšel kot knjiga Slovenians
in Australia, 1992, z Dragino graficno naslovno stranjo in uvodom.
Knjiga je bila uradno predstavljena v Verskem in kulturnem središcu v Kew,
kakor tudi posebna posmrtna podelitev Irenine Degree njenim staršem.
Pomagala je urednici Glasa Slovenije Stanki
Gregoric pri racunalniškem oblikovanju v zacetnem letu 1993 in sodelovala
s clanki, sedaj pa pomaga tudi pri racunalniški opremi Misli.
V maju 1998 je Glas Slovenije praznoval 5. obletnico in ob tej priloznosti
je pripravila kratek kulturni program skupno z gosti iz Slovenije in dr.
Edijem Gobcem iz slovenskega raziskovalnega inštituta iz Amerike, ideja
urednice Stanke Gregoric. Glas Slovenije je tudi na internetu na strani
http://www.glasslovenije.com.au
Udelezila se je Seminarja slovenskih uciteljev iz juzne
poloble - Argentine in Avstralije - januarja 1996 v Dolenjskih Toplicah,
kar ji je omogocilo Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zunanje Ministrstvo
Republike Slovenije, s posredovanjem gospoda Aljaza Gosnerja, odpravnika
poslov na Veleposlaništvu Republike
Slovenije v Canberri, Avstralija.
Draga o seminarju: "Na seminarju smo se poglobili v delo
uciteljev in izmenjali izkušnje, zelje in probleme pri poucevanju slovenskega
jezika. Ogledali smo si neštete kulturne in zgodovinske spomenike, knjiznice
in ustanove, muzeje, cerkve, etnografske centre in posamezne Slovence,
ki se prizadevajo za ohranjevanje slovenske narodnostne in kulturno-umetnostne
identitete. Prisostvovali smo pri poucevanju na osnovnih in srednjih šolah
v Sloveniji, na Koroškem in v Beneciji in se srecali z ucitelji v Sloveniji
in ucitelji ter voditelji dvojezicnih šol. Povsod smo bili lepo sprejeti.
Drzava Slovenija je dala vsem udelezencem seminarja izredno lepo darilo
v zahvalo - srecanje in dozivljanje Slovenije. Vtise in zelje smo zbrali
v brošurico Utrinki."
Draga gelt trenutno zbira material za spominsko knjigo
o pokojnem patru Baziliju Valentinu, O.F.M., M.B.E. Delo pocasi napreduje,
ker je veliko materiala v arhivu Verskega in kulturmega središca, ki je
v pripravah.
DRAGA PISE TUDI POEZIJO
Draga zelo rada tudi pise, predvsem poezijo. Njena pesniška
zbirka Vse poti je izsla leta 1991 to so njeni prvi poskusi
v poeticni prozi. Jozica Paddle - Ledinek je v pesniski zbirki napisala
zapisala:
"Draga ima izreden cut za opazovanje ljudi, krivice
in trpljenja. Zbirka pesmi predstavlja cloveško zivljenje kot en sam dan:
jutro kot otroška leta varnosti in brezskrbnosti, dopoldne in popoldne
kot mladost in prehod v odrasla leta z ucenjem, preizkušnjami, napakami
in spoznanji in vecer kot zrela leta z zahvalo za celotno zivljenje, z
zahvalo za dozivetja in z upanjem na mir in spokojnost. Vsako osrednjo
misel ovija z besedami, kot predivo predice se ovijajo besede te misli;
zdaj tesno in ostro, drugic mehko in nezno. Besede ovijajo idejno misel,
ki nadalje zbudi razmišljanja bralca. V tej novi obliki daje, razveseljuje,
svetuje, vodi, zahteva in sprašuje - za vsak dan zivljenja nekaj nudi,
a vedno prepusti koncno odlocitev bralcu."
O knjigi Vse poti je pisala Stanka Gregoric
v Slovenskem Pismu in Glasu Slovenije, omenjena je tudi v
Mislih.
Kritika je bila v Rodni Grudi;, napisala jo je tudi Barbara Suša
v Knjiga 92, 4-5. Nekaj pesmi je bilo objavljeno v
Svobodnih
razgovorih.
V viktorijskem casopisu The Age, (Books Extra, Nothing
but the best), 16. decembra 1995, je bila zbirka Vse poti
izbrana od dolocenih bralcev za eno izmed "najbolj priljubljenih"
knjig leta in je bilo o tem porocano tudi v casopisu Monash University
v Montage. Draga je prevedla pesmi se v anglescino in so
na razpolago kot fotokopije.
Gary Spink je napisal clanek v Montage in
ki je sedaj tudi na internetu na strani:
http://www.monash.edu.au/pub/montage/Montage_96-02/poetry.html
Predstavitev knjige Vse poti je bila 1992
v Verskem in kulturnem središcu v Kew skupno z drugimi knjigami, ki so
izšle v istem letu. Za letošnji materinski dan, maja 1998, pa jo je povabil
pater Janez Tretjak v slovensko cerkev v Adelaide, kjer je bila predstavitev
knjige za Slovence v Juzni Avstraliji z naslovom Hvala, mama.
Rada tudi slika in je sodelovala na mnogih slovenskih
likovnih razstavah in razstavah rocnih del v slovenskih središcih v Avstraliji,
v Sloveniji, pri Sherbrook Art Society in nekaterih krajevnih razstavah,
in prejela tudi priznanja za delo v pastelih.
Vedno je rada pisala krajše crtice, katere so bile, kakor
tudi njeni dopisi, objavljene v Mislih, Vestniku, nekdanjem
glasilu Slovenskega društva Melbourne, v nekdanjem Slovenskem Pismu,
Rodni Grudi in Glasu Slovenije. Nekaj pesmi in misli je bilo napisanih
v posebnih oblikah. V literarnem natecaju Slovenskega društva Melbourne
je prejela prvo nagrado za crtico Rojstni dan, v natecaju
Slovenske izseljenjske matice pa drugo nagrado za pesmi, objavljeni v Slovenskem
izseljenskem koledarju leta 1993. Rada tudi bere slovenske knjige in casopise
in skuša slediti razvoju in spremembam slovenskega jezika.
Najnovejša pesem Imagine - Pomisli je pripravljena
v taksni obliki, da jo lahko doziviš, kot pravi Draga, "kot plamen
srece in hrepenenja, ki se dviga v nebo, ali kot solzo, kot list v jeseni
z zahvalo ali kot mlado drevo, zeljno rasti . Vsak lahko najde v obliki
svoj simbol - simbol zahvale za zivljenje, kajti le zivljenje more prinesti
lepote in custva, trpljenje in ljubezen - sicer smo mrtvi, prazni."
Pesem je bila prvic javno prebrana na materinski dan 1998 v Adelaide.
