Nedelja, 13. februarja 1983, je zapisana v zgodovino slovenske verske skupnosti v Južni Avstraliji. Aprila 1982 smo rojaki pričeli z deli nove cerkve v obliki šotora, njen zavetnik je Sveta družina begunka.
Ko se je Jezus rodil, mu je kralj Herod stregel po življenju in je ostala v izgnanstvu do Herodove smrti.Tudi naši rojaki so se po vojni, nekateri iz političnih razlogov pred kumunizmom, drugi v svobodno deželo za boljšim kosom kruha, podali v neznani svet. Sveta družina jih je spremljala na težki poti v prekooceansko deželo Aborigenov. S pridnostjo si je večina ustanovila družino in zgradila lastni dom.
Slovenski frančiškani so spremljali rojake in jim bili v duhovno oporo in jih sprejemali. Pozneje je v petdesetih letih iz Amerike prišel p. Bazilij, ki je imel pastoralno skrb tudi za slovenske rojake v Južni Avstraliji. Njegova velika želja je bila zgraditi cerkvico, kjer se bodo rojaki zbirali k sveti daritvi in molitvi in iskali tolažbe v težavah. Kupil je zemljišče, kjer naj bi stala cerkev. Leta 1975 je prišel za dobo petih let misijonarit med rojake p. Filip Inocenc Ferjan - njegovo težko pionirsko delo je bilo oranje ledine. Težave je imel z društvom, ki ni želelo, da bi imelo za sosedo slovensko cerkev. Veliko si je prizadeval in poskušal, da bi sodelovali, žal ni imel uspehov. V tistem času je imela velik vpliv na društva Slovenska izseljenska matica, ki je bila, kot je imel navado povedati p. Bazilj, podaljšana roka komunističnega režima. Pater Inocenc se je o težavah in okoliščinah posvetoval z adelaidskim nadškofom in našla sta rešitev: Nadškofija je sklenila z anglikansko Cerkvijo pogodbo in slovenski rojaki so dobili v najem staro anglikansko cerkev, hišo in dvorano za dobo desetih let, pod težkim finančnim bremenom za malo slovensko skupnost. Pater je bil prepričan, da mala slovenska skupnost nima velike prihodnosti - prisodil ji je 20 let, kljub temu, da je bila skupnost mala, vendar pa mlada. V skupnosti sta bila kar dva cerkvena pevska zbora - odrasli mešani, ki je redno pel pri svetih mašah, in otroški zbor “PEVČKI”, pozneje preimenovan v mladinski pevski zbor ANTON MARTIN SLOMŠEK.
Pod vodstvom izredno sposobnega in globoko vernega Belokrajnca Jožeta Šterbenca, ki je vodil zbora vse do smrti. Lahko rečem, da je bil od vseh treh verskih središč, ki so imela mladinske zbore, adelaidski najbolj kvaliteten. Poleg verske skupnostije pater ustanovil z dr. Frankom slovensko šolo, ki je takrat štela 65
učencev in dve učiteljici: prof. Laura Premrl in Helena Rant. Ob težkem delu in težkih okoliščinah je bilo zdravje p. Inocenca zelo rahlo. Zato je želel, da zapusti Avstralijo in je odšel nazaj v ameriško vojsko, kjer je bil vojaški kurat in je leta 1985 umrl
za rakom. Na njegovo mesto sem prišel jaz, p. Janez. Mlad duhovnik sem počasi spoznaval skupnost in v meni se je porodila misel o lastni slovenski cerkvi, da uresničimo zamisel p. Bazilija. Tihi neizgovorjeni načrti so počasi dozorevali in pridobivali prve zveste in zagnane sodelavce z željo, da zgradimo svetišče, ki bo res slovensko. Bog nas je obiskal z blagoslovom pa tudi s preizkušnjami. Ko je gradnja stekla, so se nekateri rojaki oddaljili, misleč, da brez njih ne bomo zmogli, ker nas je premalo. Tudi brez njihove pomoči je gradnja cerkve stekla in kmalu dobivala svojo podobo in za božič 1982 je bila cerkev zgrajena. Čakali smo na ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolitan dr. Alojzija Šuštarja, da jo nam blagoslovi. Slovesno, v prisotnosti vseh slovenskih duhovnikov v Avstraliji, pomožnega škofa Filipa Kennedyja, velikega prijatelja Slovencev, sosednjih duhovnikov in množici rojakov in politikov je nadškof blagoslovil cerkev, ki je bila polna rojakov, ki smo se veselili tistega velikega trenutka.
Skozi vseh petindvajset let lepih in veselih doživetij, ko smo sprejemali pri svetem krstu nove člane božje družine, bili priče, ko so si zakonski pari dali obljubo in v trenutkih, ko smo se poslavljali od zvestih in požrtvovalnih članov našega verskega občestva. Slednji so pustili vrzel v naši skupnosti. Napoved, ki jo je pater Inocenc napovedal - za 15 let prehitro. Za letošnji srebrni jubilej smo se, kolikor je v naših močeh, pripravljali.
Za naše jubileje v Adelaide smo povabili koprskega škofa msgr. Metoda Piriha, ki nas je že drugič obiskal, in našega frančiškanskega provinciala p. dr. Viktorja Papeža, ki je prvič obiskal svoje sobrate na slovenskih misijonskih središčih. V sredo, 19. novembra 2008, sta gosta z jeklenim ptičem priletela iz Melbourna v Adelaido. Rojaki smo ju pričakali na letališču, zaželeli dobrodošlico s šopki cvetja, odpeljali smo se na radijsko postajo, kjer imamo vsako sredo verski program. Sledil je polurni intervju z gostoma. Z radijske postaje smo se napotili v slovenski misijon, kjer nas je čakala okusna večerja, ki jo je pripravila in prinesla gospa Ana Likar. V četrtek zjutraj smo maševali v domu za ostarele svetega Rafaela, ki ga vodijo malteške sestre frančiškanke. Isti dan smo obiskali zgodovinsko mesto Handorf, zvečer pa smo bili povabljeni k adelaidskemu nadškofu na večerjo.
V petek dopoldne je bila sveta maša v naši cerkvi in srečanje z rojaki. Srečali so se stari znanci. Zvečer nas je povabila na večerjo gospa Anica Rant z družino. V soboto po sveti maši so se gospod Ignac Simenko, Jože Vuzem in Ivan Legiša odpeljali z gosti na ogled Barose Valley, kjer so bili so gostje Franca in Vide Končina, si ogledali vinarno in kraj ter se v večernih urah vrnili domov.
Sobotni večer nas je povabila na večerjo gospa Silva Šajn - gospod škof se je srečal s Silvino mamo Julijano Vijola, ki je iz iste vasi, kot gospod škof. V lepem večeru se nam je pridružil tudi p. Metod, ki je za slovesnost prišel iz Amerike z Lemonta - ameriških Brezij, kjer je župnik in gvardijan. Pred nami je bil veliki dan - nedelja, ko smo se zahvalili pri sveti maši Bogu za 25 let našega svetišča. Pridružila sta še pater Darko iz Sydneya, voditelj verskega središča svetega Rafaela in p. Noel v imenu avstralskih frančiškanov. V imenu slovenske vlade pa je prišel iz Canberre gospod Gregor Kozovinc, odpravnik poslov Veleposlaništva RS in v imenu vlade Južne Avstralije g. Michael Atkinson, minister za pravosodje in multikulturo.
Goste in vernike sta pozdravili in podali kratko zgodovino našega verskega središča gospa Stanka Sintič v slovenščini in gdč. Rosemary Poklar v angleščini. Gospodu škofu, p. provincialu in gospodu Kozovincu smo poklonili šopke rdečih nageljnov in rožmarin - v znamenje dobrodošlice. Gospod škof se je zahvalil za pozdrav in cvetje. Med sveto mašo se je
prepletalo zborovsko in ljudsko petje v čast Kristusu Kralju vesoljstva. Evangelij je prebral pater provincial, gospod škof pa je nagovoril rojake in jih spodbujal k zvestobi Bogu in slovenskemu narodu, p. Noel pa je nagovoril angleško govoreče. Po obhajilu smo zapeli TEBE, BOGA, HVALIMO; jaz sem se zahvalil gospodu škofu in p. provincialu ter gostom, p. provincial pa se je v imenu slovenske frančiškanske province zahvalil rojakom za pomoč frančiškanom in izročil skupnosti poseben blagoslov, ki ga je podelil sveti oče Benedikt XVI.: »Sveti oče Benedikt XVI. Iz srca podeljuje svoj apostolski blagoslov patru Janezu ter vsem vernikom, ki so gradili in gradijo še danes živo občestvo slovenske cerkve Svete Družine v Adelaidi. Ob praznovanju 25. obletnice blagoslovitve vaše cerkve kličem na vas Božjega blagoslova in materinske priprošnje Marije Pomagaj. Bog blagoslovi vse člane Slovenskega misijona v Južni in Zahodni Avstraliji«.
Gospod Gregor Kozovinc pa je nas nagovoril in v imenu Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil posebno priznanje slovenski skupnosti Svete družine (»Republika Slovenija, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu: PRIZNANJE IN ZAHVALO prejme Slovenski misijon Svete družine Hindmarsh ob 25-letnici obstoja in delovanja za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske identitete, kulture in jezika ter nesebično pomoč Slovenkam in Slovencem v Avstraliji. Zorko Pelikan državni sekretar«).
V imenu slovenske skupnosti se zahvalim za apostolski blagoslov papežu Benedktu XVI. Iskrena zahvala tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za prvo tako priznanje, ki ga je bila deležna naša verska skupnost in tudi gospodu Gregorju Kozovincu za prisrčno zahvalo in spodbudo nam vsem! Nato je podelil gospod škof slovesen blagoslov.
Po končani sveti maši je bila predstavitev knjige, ki jo je za to priložnost napisal naš adelaidski rojak, vzorni vernik in dobrotnik gospod Ivan Burnik Legiša “KLIC K BOGU”. Predstavitev so pripravili Stanka Sintič, Rosemary Poklar in sodelavke: Anita Polajzer, Ane Mari Zupančič, Chantel Zupančič. Pesnik se je zahvalil za sodelovanje, ves denar od prodaje knjig je podaril škofijski gimnaziji v Vipavi. (op. nekaj knjig je še na zalogi, tisti, ki ste pripravljeni pomagati škofijski
gimnaziji v Vipavi, lahko naročite knjigo pri gospodu Legiši).
Ob koncu slovesnosti v cerkvi nas je pozdravil še g. Michael Atkinson, minister za pravosodje. Po končani dveurni slovesnosti smo se preselili v dvoranco, kjer so nam pridne gospodinje in kuharja pripravili okusno kosilo na žaru. Lepo je okrasila in pripravila mize gospa Nada Čargo in sodelavci, ki so gostom stregli.
Po končanem kosilu smo šli še na vljudnosti obisk v slovenski klub. Ura nas je že preganjala in morali smo pospremiti p. Darka na letališče, dolžnosti so ga klicale in je moral nazaj v Sydney. Pater Darko, hvala za spodbudne besede
za pozdrav miru - tvoja prisotnost je povzdignila vso slovesnost. V ponedeljek zjutraj po sveti maši in skupnem zajtrku so se naši gosti poslovili od slovenske cerkve in misijona. Na letališče nas jih pospremilo kar nekaj rojakov, kjer smo napravili še skupno fotografijo. Gospod škof, pater provincial Viktor in pater Metod so poleteli proti Sydneyu. Pater Metod, hvala za obisk in prisotnost ob naši slovesnosti ter lepe besede v uvod v Oče naš pri sveti maši.
Gospod škof msgr. Metod Pirih in provincial
p. dr. Viktor Papež, hvala za obisk in lepe dneve, ki sta jih preživela z nami, za vse duhovne darove, predvsem za vajino prijaznost in preprostost. Bog povrni za vse in še kdaj nasvidenje v Avstraliji pod Južnim križem.
Še moje voščilo za blagoslovljene božične praznike in srečo v letu 2009! p. Janez
|
