Stran s prireditve z vsemi nastopajočimi

Naš 37. slovenski koncert smo tokrat priredili v glavnem mestu Canberri, v letu, ko smo praznovali dvajsetletnico samostojne države Republike Slovenije in ko slovenski bratje frančiškani beležimo 60-letnico služenja Bogu in slovenskim rojakom pod Južnim križem. Avstralska prestolnica Canberra – »Kraj srečevanja« - »A Meeting Place« bo kmalu praznovala 100-letnico, naši koncerti, s katerimi spodbujamo naše talente sedaj že štirih generacij in »si delimo skupni slovenski dom kot ena velika slovenska družina«, pa bodo prav tako kmalu izpolnili četrto desetletje. Naši jubileji so vedno izziv, da bi bili vedno boljši in da se poleg dosedanjih spletejo nove vezi. Skozi vsa ta desetletja se je nabrala bogata slovenska dediščina doma v Sloveniji, tukaj v naši Avstraliji in tudi na vseh straneh sveta, tako da si lahko že rečemo bolj kot kdajkoli prej: »Pridi in poglej« - »Pridite in poglejte!« Vsi pa obenem črpamo iz bogatega slovenskega ljudskega izročila, ki je tako pestro, vedno zanimivo v naših različnih pokrajinah in krajih, v mestih in na vasi in smo ga Slovenci ponesli tudi v svet. Sedaj smo na vrsti, da branimo in ohranimo to, kar je – naše, da nas bodo tudi naši (novi) prijatelji v novem svetu bolje poznali, enako Slovenijo in nje prelesti. Oziramo se na prehojeno pot, ko se spomnimo naših prejšnjih koncertov in gesel – sporočil za nas. Doživeli smo moč Svetega Duha, ko smo pred tremi leti obhajali Svetovni dan mladih v Sydneyu in sprejeli svetega očeta: »Prejeli boste moč Svetega Duha in boste moje priče« (Apd 2,8). Kot ljudje in kristjani imamo pomenljiv zaklad, ki je naša zaveza danes in v prihodnje. Zato je geslo, ki sem ga letos predlagal sam: »Žive priče v pesmi in besedi« - »Our Timeless Memories in Song« več kot pomenljivo. – p. Darko Žnidaršič OFM

Po uvodnem pozdravu p. Darka nas je pozdravil in izrekel dobrodošlico predsednik tukajšnjega Slovensko-avstralskega društva g. Franc Čulek, za njim pa nas je nagovoril veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji dr. Milan Balažic.
Navzoči so bili še naslednji častni gostje: predsednik Slovenskega društva Sydney g. Štefan Šernek in soproga Ana Šernek, predsednica Slovenskega društva Tivoli Newcastle gospa Marija Grosman in soprog Emil, ki sta tudi zastopala arhivsko organizacijo HASA NSW; predsednik Slovenskega kluba Planica Wollongong Ivan Rudolf in soproga Marinka, predsednica Slovenskega Kluba Lipa Gold Coast Irena Jernej, ki je tudi nastopala na odru, predsednika Slovenskega društva Planinka pri Brisbanu je zastopala Marica Podobnik, ki je bila na obisku pri svojem sinu v Canberri. Drugi predstavniki slovenskih organizacij so se opravičili. Od patrov smo bili navzoči p. Ciril, p. Valerijan in p. Darko, p. Janez pa se je opravičil iz zdravstvenih razlogov.

Program sta povezovala napovedovalca Daniel Šmon v slovenščini in Rebecca Kennedy v angleščini. Vezno besedilo in program – scenarij koncerta je pripravil p. Darko Žnidaršič, logotip, sceno na odru, reklamni material, plakate in prijavnice, srečke za srečolov je oblikoval Florjan Auser, za organizacijo in postrežbo je poskrbel predsednik Franc Čulek in odbor, kuharice pa so nas več kot dobro postregle. Hvala vsem ta pridnim in z veseljem še kaj naredimo po svojih močeh! Snemalca sta bila Janez Černe in Florjan Auser, tonski mojster Lenti Lenko, na odru sta pomagala Daniel Šmon in Simon Koštrica.

Po uvodnih pozdravih smo zapeli avstralsko in slovensko himno in zmolili kratko molitev.

Koncert je odprla 11-letna ASHLEY HORVAT iz Adelaide, ki se je prva prijavila za letošnji nastop. Ashley igra harmoniko približno 3 leta in pravi, da je zelo zanimivo igrati na ta instrument. Njena učiteljica glasbe Ronnie Pierce jo tudi spodbuja, naj igra slovensko glasbo. Ashley je zaigrala Na planincah sončece sije in Avsenikovo skladbo Ja, ja, k’ je luštno.

ALEXANDER PENCA je domačin iz Canberre – Theodore, ACT. Star je 12 let in je vnuk Milke Penca in sin očeta Marka in mamice Hang, ki je Vietnamka, ima še mlajšo sestro. Na našem koncertu je nastopal prvič. Na klavirju je zaigral slovensko narodno Kaj nam pa morejo in skladbo Ludwigga van Beethovna Fuer Elise. Klavir je začel igrati pred tremi leti. Poleg glasbe se navdušuje za arhitekturo in za jezike, živo se zanima za Slovenijo in se tudi uči slovenščine.

Naše stare znanke, pevke v zboru JUŽNE ZVEZDE: IRENKA BELL, DANICA GRŽELJ, PERINA in REBECCA KEEN, DANICA ŠAJN in voditeljica CARMEN MATHILDE FUDERANAN AUSTIN, so zapele pesem Moja dežela ansambla Borisa Kovačiča, poje jo njegova žena Stanka Kovačič. Pesem je med nami, Slovenci, zelo priljubljena, kakor so številne druge skladbe, ki jih je ustvaril že pokojni glasbenik in producent Boris Kovačič in jih poje Stanka Kovačič. – Druga pesem, ki so jo zapele Južne zvezde, je bila narodna Kje so moje rožice. Naše pevke redno pojejo vsak mesec pri družinski nedeljski sv. maši pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu in nastopajo na drugih naših prireditvah in ob drugih priložnostih, kamor jih povabijo.

IRENA JERNEJ, predsednica Kluba Lipa na Zlati Obali – Gold Coastu, je samostojna podjetnica v Brisbanu, sicer pa je doma s prelepe Koroške. »Čeprav sem pristna Korošica, so mi prijatelji dali vzdevek 'Dama iz Ljubljane', to pa zaradi mojega načina oblačenja,« pravi o sebi. Ob humoreski Mož kot dober gospodar in pesmi Majhna sem bila, ki jo je zrecitirala tudi v koroškem narečju, smo se dodobra nasmejali.

MARIJA VALENCI in njena hči ALISON CLAPSON iz Potato Pointa, NSW, sta zaigrali in zapeli pesem Tam na ravnem polju, ki jo je priredila Marija Valenci, in skladbo Kasey Chambers The House That Never Was. Naslov nas  spominja na znano narodno Tam dol na ravnem polju (in je bila tako objavljena v programu), vendar je njuna pesem Tam na ravnem polju, ki jo spremlja Alison s kitaro, drugačna, čisto samostojna skladba. Marija je že večkrat nastopala na naših koncertih v različnih sestavih, z različnimi pevci, vodi naš cerkveni pevski zbor v Canberri in tudi sicer zna poskrbeti za dobro družbo. Alison je prav tako nastopala na prejšnjih naših koncertih, kadar so bili v Canberri, prvič leta 1984.

BARICA BRODNIK in ANDREW ŽIČKAR iz Wollongonga sta zapela Pesem sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco in narodno Gor čez izaro. Barica vodi naš cerkveni pevski zbor v Figtreeju – Wollongongu. Mehka belokranjska duša in narava, odločna beseda in glava, njena milozvočna pesem ustvarjajo čudovito vzdušje pri naši Božji službi in v naši družbi. Andrew je naš organist in mežnar v Figtreeju in nepogrešljiva desna roka našima patroma ter predsedniku in odbora Kluba Planica Wollongong, lahko rečemo, pravi »handiman«.

KATELIN KOPRIVEC, veselo dekle iz Wollongonga, je zapela pesem Saše Lendero Vera, ljubezenr in Hallelujah. Štirinajstletna dijakinja poje na odrih od svojega 7. leta in pleše od 4. leta. Nastopala je na več tekmovanjih mladih talentov v Wollongongu in v Sydneyu, na Wollongong Eistedfod in Sydney Eistedfod ter na dobrodelnih prireditvah za bolne otroke in otroke s posebnimi potrebami v Wollongongu in okolici. Na večih tekmovanjih je tudi zmagala, pred kratkim je prišla v veliko finale na prireditvi Search for Fairy in the KidzWish Foundation Competition.

P. DARKO ŽNIDARŠIČ iz Sydneya in harmonikar LENTI LENKO, letos edini nastopajoči iz Melbourna, sta četrtič nastopila v duetu s harmoniko. Lenti je zaigral, p. Darko je zapel, najprej valček Beneških fantov Antona Birtiča Fantič od Čedada in potem valček o slovenskem dekletu Čipkarica ansambla Oglarji. Valček Antona Birtiča o slovenskem fantu pod Matajurjem je kar premalo znan, čeprav je zelo lep, speven in ga lahko uvrstimo tudi med domovinske pesmi. Valček Čipkarica pa nas spomni na stare in nove čase, na ročna dela, ki danes, žal, tudi izginjajo, hkrati pa problem našega časa, individualizem. Vendar, hvala Bogu, da prihajajo kdaj ljudje, ki odkrivajo naše in naših prednikov včasih skrite zaklade in ustvarijo še sami kakšne umetnine. Slovenske čipke, vezenine, običaji, kipi in slike, panjske končnice – kdo jih ne pozna? Mnogim med nami so košček doma – prav pri nas doma, četudi živimo daleč preko morja. – Ob koncu sta Darko in Lenti na prošnjo predsednika Društva Franca Čuleka in poslušalcev ponovila tržaško ljudsko pesem, ki smo jo zapeli v Geelongu leta 2009: Stu ledi naj pride nuter!

JERICA GRŽELJ iz St. Ivesa pri Sydneyu, NSW, je naša cerkvena pevka pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu, sodeluje v delovni skupini in rada priskoči na pomoč. Vedno nas ogreje s svojo dobro voljo, kar nam lahko potrdijo rojaki in družinski člani, hčerki Danica in Margaret, zet Ivan in vnuki Jordan, Nadia in Luka. – Jerica je prebrala esej Tončke Stariha Koga vidiš, ko rabimo pomoč, in izročila njene pozdrave. Tončka Stariha je večkrat nastopala na naših koncertih, letos pa se je morala opravičiti zaradi zdravstvenih razlogov. Hvaležni vračamo pozdrave!

JOŽICA KOŠTRICA in SIMONA OSOLNIK, rodni sestri, prihajata iz Mostja pri Lendavi, pred skoraj 20 leti pa je domača družina Sečkarjevih začela ustvarjati svoj novi dom v Canberri. Potrebno je bilo začeti vse znova. Odločati se vedno znova. Vzdržati vedno znova. Toda popotnica, ki jo prinesemo od doma v svoj novi dom, v novo sredino, osrečuje vedno znova: domača beseda in pesem, glasba, konjički in dejavnosti, molitev in veselje, da smo drug ob drugem. – Jožica in Simona sta prav tako že nastopali na naših koncertih kot pevki, Simona tudi v znani folklorni skupini Prvi rej. Obe sta cerkveni pevki pri naših sv. mašah v Canberri. Zapeli sta pesem, ki jo poje Natalija Kolšek »Vsi zapojmo.«

JOŽICI KOŠTRICA se je pri naslednji pesmi pridružil mož JOŽE, ki je doma iz Ižakovec v župniji Beltinci. Letos praznujeta 15. obletnico poroke. Pesem ju druži od nekdaj, doma, v veseli družbi, na prireditvah in tudi v slovenskem cerkvenem pevskem zboru v Canberri, hkrati pa pomagata pripraviti patroma vse potrebno za sveto mašo. Pred štirimi leti sta bila napovedovalca na našem 33. slovenskem-mladinskem koncertu v Canberri: »Spoštuj preteklo, živi danes, delaj za prihodnost« - »Respect the Past, Live Today, Work for the Future.« - Zapela sta Venček narodnih, s harmoniko ju je spremljal sin Simon.

SIMON KOŠTRICA,  domačin iz Canberre – iz Evatta, ACT, je na harmoniko zaigral Venček polk in valčkov, spremljala sta ga kitarist LOJZE KAVAŠ in basist DANIEL ŠMON, naš napovedovalec. Simon igra harmoniko dobrih pet let, učil se je pri Lojzetu Kavašu in je prvič javno nastopil prav na tem odru. Od takrat pa do danes z Lojzetom nastopata ob petkovih večerih tukaj v društvu, na praznovanjih in drugih zabavah. Simon obiskuje St. Francis Xavier's College, obožuje glasbo, nogomet, domače živali, ki jih imajo doma in več let že ministrira pri naših slovenskih sv. mašah v Canberri, sedel pa je tudi že za orgle. Letos avgusta je obiskal Slovenijo in se je udeležil 6. Avsenikove mednarodne glasbene delavnice v Begunjah na Gorenjskem, kjer so ga bili še posebej veseli.

Za Simonom sta nastopili še njegova sestra MATEJA KOŠTRICA in pa BRIANNA SEČKO, prav tako iz Canberre. Mateja šteje 11 pomladi, prosti čas rada preživlja pri svojih starih starših, se igra in poskrbi za domače živali, pomaga mamici v kuhinji in rada poje. Z bratom Simonom ministrirata pri naših slovenskih sv. mašah. Brianna šteje 12 pomladi, rada pleše klasični in jazz balet. Doma rada poprime za kuhinjske pripomočke in skupaj z mamico ustvarita kaj okusnega za domačo mizo. Brianna in Mateja sta nam zapeli pesem pevke Klare Za Slovenijo živim in narodno Mamica je kakor zarja, ki jo je s harmoniko spremljal brat Simon. - Ob koncu njune točke sta se pridružili na odru naslednja nastopajoča Evangelina – Evie Grmek in njena sestrica Taja, obe v kraških narodnih nošah.  Simon je zaigral Avsenikovo Na Roblek, Brianna, Mateja, Evie in Taja pa so patrom in častnim gostom podarile nageljčke. Vsi smo bili globoko ganjeni.

EVANGELINE – EVIE GRMEK in TAJA GRMEK sta vnukinji Albina in Ivanke Grmek iz Canberre. Evie je zapela slovenski narodni pesmi Sem deklica mlada, vesela in Mi se imamo radi, Simon jo je spremljal s harmoniko, sestrica Taja pa ji je delala dobro družbo. Evie je četrtošolka, obožuje navijačice na športnih tekmah – cheerleadings - in glasbo in rada pleše hip hop. Rada ima svoje najdražje in prijatelje, kadar družina sede za mizo, pa se najbolj razveseli jote, ki jo skuha njena nona.

Zadnji je nastopil OSKAR URBAS, prav tako domačin iz Canberre. Oskar je star 16 let in obiskuje Herald Marist College. Zelo rad ima glasbo in igra več inštrumentov. Zaigral je Madžarski ples v f molu Johannesa Brahmsa na klavirju in Avsenikovo skladbo Večer na Robleku na trobento. – Pismo s prijavnico se je očitno izgubilo ali založilo, zato Oskarja ne najdemo na programskem listu, smo ga pa vključili brez težav in nastop je uspel.

Vse navzoče in nastopajoče sta nagovorila in se jim zahvalila: častni generalni konzul g. ALFRED BREŽNIK in za njim predstojnik slovenskega misijona v Sydneyu P. DARKO ŽNIDARŠIČ, ki je podelil priznanja. Po skupni »gasilski sliki« smo zapeli sklepno pesem Ota Pestnerja Ljubim te, Slovenija. Pesem je stara kakih 30 let, prvič jo je zapel New Swing Quartet, v katerem je tudi pel Oto Pestner. Pred četrt stoletja pa sta jo Oto Pestner in Ivanka Kraševec posnela z ansamblom Alpski kvintet.
Tej sklepni pesmi smo dodali še eno – vedno priljubljeno in zimzeleno: »V dolini tihi je vasica mala...« Spomnili smo se znamenitega Slovenca, velikega harmonikarja in glasbenika LOJZETA SLAKA, voditelja znanega ansambla, ki je umrl v Ljubljani ravno v četrtek pred našim koncertom, 29.9.2011, star 79 let.  Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna so pred skoraj 40 leti gostovali v naši Avstraliji in še danes se jih rojaki tukaj živo spominjajo.

Po koncertu smo dobili na mizo okusno večerjo, izžrebali dobitke in srečne dobitnike in na koncu še vstopnice za nagrado – najem avtomobila, ki jo je podaril eden od sponzorjev našega koncerta, BUDGET SLOVENIJA. Nagrajenca pa ravno tukaj dolgo in dolgo ni hotelo biti. Končno smo našli srečnega dobitnika v nedeljo pred našo sv. mašo – predsednika Slovenskega društva Sydney ŠTEFANA ŠERNEKA. Bolje pozno kot nikoli! Iskrene čestitke, Štefan! Drugi pa bomo imeli drugič še kaj več sreče.

V nedeljo, 2.10., smo se zbrali v dvorani Društva pri naši sv. maši, ki smo jo obhajali v čast sv. Frančišku. Kljub temu, da je bila ura spanja manj zaradi začetka poletnega časa, smo se vseeno nabrali v lepem številu in dvorana je bila očiščena in pospravljena – Bog povrni vsem ta pridnim! Le uro v dvorani smo še premaknili. Zgodilo se je tako. Somaševanje patrov je vodil p. Darko, somaševala sta p. Ciril in p. Valerijan. P. Ciril in p. Darko sta popridigala o sv. Frančišku, Danica Grželj je prebrala molitev The Sneeze, p. Valerijan pa je spregovoril ob koncu sv. maše. Upamo in želimo, da ga prihodnje leto maja pozdravimo ob njegovem jubileju – biserni maši (60-letnici mašniškega posvečenja in nove maše), ki jo bomo, če bo Bog dal, praznovali 20. maja 2012 pri Sv. Rafaelu. - Bog usliši to našo veliko željo!

p. Darko Žnidaršič OFM

V soboto, 1. oktobra 2011, je bil v dvorani Slovensko-avstralskega društva Canberra 37. slovenski mladinski koncert pod geslom »Žive priče v pesmi in besedi«. Koncert so organizirala slovenska verska in kulturna središča Sydney, Melbourne in Adelaide – letos je bilo glavno breme na Sydneyu in tako na plečih p. Darka Žnidaršiča; gostitelj pa je bilo Slovensko društvo Canberra, ki ga vodi predsednik g. Franc Čulek. Nastopajoči in poslušalci so prišli iz Adelaide, Melbourna, Brisbana, Wollongonga, Sydneya, Newcastla in seveda domačini iz Canberre. Tudi letošnji koncert je dal več, kot smo pričakovali. Razveseljevali so nas mladi pa tudi starejši talenti in večer je bil zares prazničen. Po koncertu so nam gospodinje društva pripravile okusno večerjo, za ples in veselje pa so skupaj zaigrali in zapeli mladi glasbeniki iz Canberre ter različnih krajev Avstralije. O koncertu in koncertnem dogajanju bo seveda še precej zapisanega in v reviji Misli predstavljeno z mnogimi fotografijami. Tu bi radi sedaj povedali o prijetnem presenečenju pred koncertom. 

V soboto, dve uri pred koncertom, je naš prvi slovenski veleposlanik v Avstraliji dr. Milan Balažic pripravil sprejem za predstavnike slovenske skupnosti v Avstraliji, ki so prišli na koncert v Canberro. Gostoljubno, s širokim srcem, sta nas sprejela in pozdravila gospod veleposlanik dr. Milan Balažic s partnerico gospo Nino Krajnik ter sodelavkama Metko Čuk in Jožico Koštrica. Po prijaznem pozdravu in rokovanju z vsemi udeleženci nam je veleposlanik spregovoril o delu veleposlaništva in svojih sedanjih aktivnostih, nazdravili smo Sloveniji in Avstraliji – saj je bila miza v sprejemni sobi polna dobrot za pod zob in dobre kapljice.

Potem nas je vse popeljal po prostorih veleposlaništva, kjer je rezidenca veleposlanika in v spodnjih prostorih uradi veleposlaništva v lepi, prostorni in moderno zasnovani hiši - vili v novem naselju Canberre na naslovu 26 Akame Circuit, O'Malley ACT 2606. V tem delu mesta je sedaj že tudi več drugih veleposlaništev raznih držav. Ustavili smo se ob knjigah, ki jih je napisal dr. Milan Balažic, jih prelistali, pa tudi občudovali opremo knjig – na njih je večkrat podoba veleposlanikove sopotnice Nine.

Veleposlanik dr. Balažic je avtor naslednjih knjig, ki smo jih lahko tam vzeli v roke: Gospostvo; Slovenska demokratična revolucija 1986 – 1988; Slovenski berlinski zid; Psihoanaliza politike; Politična antifilozofija; Znanost in realno; Rojstvo slovenske demokracije iz duha državljanske vojne; Slovenski plebiscit; Samostojna Slovenija. Nekdo iz Melbourna pa je pri ogledu prostornega balkona, od koder je lep pogled na bližnje hribe, ugotovil, da tam ni BBQ-ja. Sklenili smo, da če ga Ljubljana ne bo odobrila, ga bomo poslali iz Melbourna.

Na sprejemu, za katerega je dal pobudo g. Florjan Auser, član Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter direktor Slovenian Media House iz Sydneya, ki je ta sprejem in koncert tudi ovekovečil s fotografijami, so bili poleg njega tam tudi g. Alfred Brežnik – častni generalni konzul z ženo Jeni in njeno sestro Mari Lenarčič iz Slovenije, predsednik Slovenskega društva Canberra Franc Čulek, predsednica slovenskega društva Tivoli iz Newcastla Marija Grosman z možem Emilom, predsednik Slovenskega kluba Planica iz Wollongonga Ivan Rudolf z ženo Marinko, p. Darko Žnidaršič iz Sydneya ter p. Ciril A. Božič in Marija Anžič iz Melbourna s kar celotno skupino, ki je bila na poti že od četrtka.

Pater Ciril se je v imenu prisotnih zahvalil gospodu veleposlaniku in vsej njegovi ekipi za zares prijazen sprejem in dobrodošlico in jim obljubil, da so vedno dobrodošli tudi pri njih. Lepo pa je bilo tudi pozneje, saj smo se ponovno srečali že po slabi uri na koncertu, kjer smo preživeli prijetne ure vse do bližajoče se polnoči v pravem domačem, prijaznem, spoštljivem in prijateljskem razpoloženju.

p. Ciril A. Božič

Spoštovani gospe in gospodje, dragi slovenski rojaki in prijatelji!

Z velikim veseljem Vas pozdravljam na našem že 37. slovenskem – mladinskem koncertu, ki ga vsako leto prirejajo slovenska verska in kulturna središča v naši Avstraliji – Sydneyu, Melbournu in Adelaide in letošnji naš gostitelj je živa skupnost naše gore listov – skupnost naših rojakov v Canberri. Hvala, dragi rojaki in, seveda, farani, za Vašo skrb, za Vaš trud in da smo skupaj!

Letošnje leto 2011 smo praznovali dvajsetletnico samostojne naše Slovenije, naše korenine, dom in rod pa so, kot vemo, veliko starejši. V prejšnjih in naslednjih letih je bilo in bo še nekaj naših pomenljivih obletnic, glavno mesto Canberra – ime pomeni v jeziku domorodcev »kraj srečevanja« - bo kmalu obeležilo svoje stoletje, naši vsakoletni slovenski koncerti bodo izpolnili štiri desetletja. Danes in jutri si spet delimo slovenski dom kot ena velika slovenska družina. In vsak naš dom je, kot je zapisal še živeči duhovnik Phil Bosmans, »tisti, kjer se imamo radi«, tisti, ki je naš pristan, tisti, kjer se sprejemamo in poprimemo drug drugega bremena, kot nas spodbuja apostol Pavel (prim Gal 2,6).

Vsak naš dom pa ne bi bil to, kar je, in Slovenci ne bi bili to, kar smo, če ne bi zapeli in zaigrali naših čudovitih pesmi, napevov, v veselju ali v žalosti, v delu in v veseli družbi, v cerkvah ali na naših romanjih, vedno pa v veri in upanju, z ljubeznijo, v vzgoji za prave človeške, krščanske in slovenske vrednote, ki so danes veliko bolj kot kdajkoli na prepihu in jih moramo braniti in ohranjati. V tem duhu bi se rad ozrl na prehojeno pot, osvetlil geslo našega današnjega koncerta in hkrati ponovno spomnil, da se ne bojmo nikoli in nikdar pokazati tega, kar je – naše - slovensko!

Pred štirimi leti smo se zbrali tukaj na 33. koncertu – petem v Canberri: »Spoštuj preteklo, živi danes, delaj za prihodnost.« V vmesnem obdobju smo se zbrali na naših koncertih v Adelaide, v Geelongu in v Sydneyu. Doživeli smo nove binkošti – svetovni dan mladih v Sydneyu 2008, obisk svetega očeta in mladih romarjev, ki so nam prinesli košček doma, košček vere, košček, ki se mu reče pesem, domača beseda, molitev. »Prejeli boste moč Svetega Duha in boste moje priče« (Apd 2,8). Geslo SDM 2008 je iz Apostolskih del – za našo popotnico, da bi se zavedli tega osnovnega človeškega in krščanskega poklica, poleg tistega, ki ga opravljamo in tistega, ki ga živimo, da bi kot bili kot prvi kristjani žive priče evangelija in kot Slovenci hkrati žive priče slovenske pesmi in besede, da se ne sramujemo tega, kar smo in kar imamo, ampak vedno znova opozarjamo nase. V tem duhu sem čakal na priložnost in letos predlagal geslo za naš koncert, za naš letošnji jubilej, da gremo pogumno skupaj naprej: »Žive priče v pesmi in besedi,«  - »Our Timeless Memories in Song,« ali, še bolje, pričevalci: »Bear Wittnesses in the Song and in the Word«.

V jubilejnem letu naše Slovenije slovenski frančiškani beležimo 60-letnico služenja Bogu in slovenskim rojakom pod Južnim križem. Istočasno sta v naši domovini domača slovenska pesem in glasba dobila še nov zagon, nastajali so domači ansambli, skupine zabavne glasbe, oddaje, pevci in glasbeniki, ki so postali žive legende, novi slovenski klasiki; pesmi, ki so in bodo zimzelene in priljubljene. Pred skoraj 60 leti sta na Radiu Ljubljana (danes Radio Slovenija) zaživela Četrtkov večer domačih pesmi in napevov in oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je posvečena domačim ljudskim napevom in pesmim.

Slovenija je tako raznolika v svojih pokrajinah in ljudeh, da težko zaobjamemo to dragoceno zakladnico pesmi in besede, ki jo imamo, vedno pa črpamo iz nje kakor iz vodnjaka. Zato bi rad ob geslu koncerta in naših jubilejih položil vsem na srce še nekaj. Vedno, včasih kar pogosto se namreč dogaja, da pojemo pesmi, ki jih bolj znamo, manj znane pa utonejo v pozabo. Tudi v naših cerkvah. Zato Vas povabim, danes in v prihodnje, da znova izkopljemo skrite zaklade – da predstavimo na naših koncertih in prireditvah kakšne manj znane stvaritve, prebudimo spet zanimanje in moč.

Lepo bi bilo, da bi v naši bližnji prihodnosti še zbrali spomine in pričevanja o naših slovenskih mladinskih koncertih in pripravili jubilejni zbornik ob bližnji 40-letnici. Že danes si lahko v veži Društva ogledate razstavo fotografij o koncertih v Canberri. Če ima kdo še kakšne spomine, pričevanja, posnetke, ki še niso objavljeni, je povabljen k sodelovanju.

Vsem, ki boste (ali bomo) danes nastopali, pa želim obilo uspeha in še več dobre volje, ki si jo bomo delili med seboj.

Stran s prireditve z vsemi nastopajočimi

V Canberri so se sestali pater Ciril Božič, Janez Černe, Marija Anžič, pater Darko Žnidaršič, Franc Čulek in Florjan Auser, da so dorekli še zadnje detalje pri pripravah na koncert.

Odhod avtobusa iz Merrylands v soboto,1.oktobra ob 7.00 zjutraj.
Postanek v Mittagongu.
Prihod v Slovensko– Avstralski Klub Canberra in kosilo. Nastopajoči ostanejo v klubu, drugi gredo na ogled Floriade. Koncert ob 4.oo popoldne, nato večerja in družabnost.
Odhod v motel. Drugo jutro sv.maša v klubu in BBQ kosilo , nato povratek z avtobusom v Merrylands.  Cena: Avtobus in prenočišče: $ 150.-
Hrana: Vsak obrok v klubu.- (kosilo, večerja in kosilo drugi dan) –po $ 15 (Vse skupaj $45)
Vstopnina: odrasli $ 12.-, upokojenci in študentje  $ 8.00, otroci do 12 let prost vstop.
Nastopajoči imajo vse to brezplačno.
Prijave s plačilom sprejema p. Darko ali Sonja.

V četrtek,13.oktobra bo romanje v Penrose Park.
Iz Merrylandsa odhaja mali avtobus ob 8.30 zjutraj. Cena prevoza je $ 20.- na osebo, kosilo prinesite s seboj. Na avtobusu je prostora za 15 oseb, prijave s plačilom pri Sonji ali patru Valerijanu.
Sv.Maša tam je ob 11.00 Am in lahko pridete tudi s svojim  avtom.

Za prevoz sta nam priskočila na pomoč rojaka iz  Newcastla, Marija in Emil Grosman, ki bosta v  ta namen  prišla v Merrylands, da bosta popeljala romarje v  Penrose Park. V ta namen sta morala  napraviti poseben vozniški izpit, da sta dobila vozniško dovoljenje za dvajset - sedežđno vozilo. Kaj ni to lepo od njih? Hvala, Marija in Emil !

Versko Središče Merrylands in Arhivska organizacija  HASA NSW sta skupno pripravila  proslavo v čast  dvajsete obletnice  samostojnosti Republike Slovenije.
Kulturni program večera je vseboval ogled  obsežne razstave »Naša pot v samostojno Slovenijo«, ki so jo pripravile članice HASA NSW, predstavitev knjige   »Od  sanj do resničnosti« avtorice Drage Gelt OAM in ogled  filma » Doprinos Avstralskih Slovencev za Samostojno Slovenijo« ki ga je pripravil Florjan Auser iz Slovenija Media House.

Program  je vodila Olga Lah, ki je tudi pomagala pripraviti in postaviti  razstavo.V  programu so poleg predstojnika  Verskega Središča Merrylands p. Darka Židaršiča, ki je pozdravil goste v imenu verskega središča in  predsednice HASA NSW, Marthe Magajna, ki je  pozdravila goste v imenu HASA NSW,  nagovorili goste  pokrovitelj  in sponsor prireditve, častni  generalni konzul RS Alfred Brežnik, novi ambasador Republike Slovenije, dr Milan Balažic in Tony Issa, MP, Member for Granville.

Sodelavke HASA NSW Maria Grosman  Zora Johnson  Mihelca Sustersic  Martha Magajna  z Alfredom Breznik in Jeni Breznik

Castni gen Konzul RS Alfred Breznik ambasador Milan Balazic in Dusan Lajovic

Sodelovale  so tudi pevke dekliškega pevskega zbora »Južne Zvezde«,ki so zapele obe himni in še dve domoljubni pesmi. Pevke  Juzne Zvezde  z  drugimi narodnimi nosami

P Valerijan Jenko je predstavil Knjigo Drage Gelt OAM  Od sanj do  resnicnosti 

Alfred Breznik,  P Valerijan , Tony Issa MP  for  Granville,  Zora Johnson in Maria  Grosman

G Breznik je podaril  vsem drustvenim  delavcem in  drugim zasluznim Slovencem   novo knjigo 

Po koncanih predstavitvah  smo si ogledali  film Florjana Auserja »Doprinos  Avstralskih Slovencev za  samostojno Slovenijo«. Film je za  uvod prikazoval na kratko  priseljevanje  Slovencev v Australijo in njihova združevanja in aktivnosti, bolj podrobno pa   prizadevanja in  aktivnosti avstralskih  Slovencev, da bi podprli  in pomagali gibanju  za  demokracijo v naši rodni  domovini in dosegli samostojnost. Med publiko je bilo kar precej ljudi, ki so sodelovali  v teh akcijah in vsi so z veseljem in zanimanjem sledili filmu.
Pred  svečanostjo in v  odmorih  so bili gledalci postreženi z prigrizkom in okrepčili, katere je daroval klub Triglav Panthers. Poleg  delavcev, katere je poslal klub Triglav, so za postrežbo poskrbele  gospodinje iz  delovnih skupin  Verskega središča  Merrylands in mladina v narodnih nošah, ki jih je biilo nepričakovano veliko.

Zora Johnson z usluzbenci kluba Triglav ki so postregli s   hrano   

Martha Olga in Peter pri delu

Pri svečanosti je bila navzoča tudi Tanja Smrdel, urednica slovenskih odaj pri SBS, ki je  večer  tudi posnela  za slovensko oddajo .

Patri naših verskih središč po skupnem sestanku v Sydneyu 15. marca 2011.
Pater Janez Tretjak - Adelaide, pater Darko Žnidaršič in pater Valerijan Jenko - Sydney,
pater Ciril Božič - Melbourne.
Vsi so pričeli svojo delovno pot v skrbi za avstralsko slovensko dušo v Sydneyu v Veselovem - Merrylandsu.

Catholic Archdiocese of Melbourne
SLOVENIAN MISSION
Sts. CYRIL AND METHODIUS CATHOLIC CHURCH
19 A'Beckett Street                                                                                 
PO Box 197
KEW  VIC  3101
Australia
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tel.: 03 9853 7787
Fax: 03 9853 6176
Mobile: 0412 555 840                                                                                       
28. 02. 2011
E-mail: cirilb@bigpond.com

ABN: 11 213 238 190

DOBRODELNA AKCIJA 2011 »ROJAK ROJAKU!«
Sklepno poročilo o naši pomoči žrtvam ciklona Yasi v North Queenslandu

CIKLON YASI je iz četrtka na petek, od 3. na 4. februar 2011, prinesel veliko opustošenje po severnem delu sončnega Queenslanda. Razdejanje, ki je ostalo za njim, primerjajo vojnemu opustošenju. Lahko rečemo, da je vsa Avstralija pa tudi svet s tesnobo pričakoval, kdaj bo ciklon Yasi mimo. Po strašni noči, ki so jo preživljali ljudje našega tropskega severa, je nov dan razodel vso grozoto opustošenja. Na področjih, ki jih je ciklon najbolj prizadel, živi tudi nekaj naših rojakov – Slovencev: V Tullyju Marija in Ivan Harej in družina njune hčerke Christine, v Silkwoodu Marica in Leo Vogrinčič, Milan Štrasberger in Ema Skočaj – vdova po pokojnem Romanu ter Milan Zalar.

Pater Ciril je v soboto, 5. februarja 2011, govoril po telefonu z Marijo Harej iz Tullyja. Njen mož Ivan je bil v bolnišnici. Iz Tullyja so paciente preselili v Innisfail. Njuna hiša je grajena po slovensko, je dejala, zato niso utrpeli večje škode. Vode je malo, elektrike ni. Je pa hudo na farmi pri Vogrinčičevih in pri drugih, ki imajo nasade, je povedala Marija, saj Vogrinčičevih ne drugih v Silkwoodu ni bilo mogoče priklicati po telefonu. Vse naše rojake, ki imajo plantaže ananasa, banan in sladkornega trsa, je ciklon Yasi zelo prizadel, saj so vsi nasadi poravnani z zemljo. To je že drugi ciklon v zadnjih letih, ki jih je močno prizadel. Za Marijo in Ivana Harej je bil to že šesti ciklon, ki sta ga doživela v Tullyju in ta je bil najhujši. Ko gledaš okrog, je pogled, kot bi gledal uničenje po bombardiranju, je povedala Marija.

Z več strani je prišla pobuda, da našo tokratno pomoč naklonimo konkretno našim rojakom v Tullyju in v Silkwoodu, za katere vemo, da so bili zelo prizadeti v tej naravni nesreči. V naših slovenskih cerkvah v Melbournu, v Adelaidi in v Sydneyu smo v nedeljo, 6. februarja 2011, vso zbrano pomoč namenili njim. Povabili smo k tej solidarnosti in se ponovno prepričali, da ste se mnogi velikodušno odzvali, kot to mnogokrat storite, posamezno, v cerkvenih občestvih in tudi po naših društvih in klubih, kjer se zbirate.

Pred očmi in srcem imamo svoje rojake z imeni in priimki, in nekateri od njih še niso vedeli za to pobudo, so pa zares potrebni naše pomoči, dobre misli in tudi molitve.

V Melbournu smo zbrali v nedeljo, 6. februarja 2011, v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew 1800 dolarjev. Nabirka je bila brez predhodnih obvestil. Sledili so še darovi posameznih darovalcev – skupaj $1550, tako, da je sedaj skupna vsota, ki smo jo zbrali v Kew $3350. Poleg tega so v Viktoriji še darovali: Slovensko društvo Ivan Cankar iz Geelonga $1000 in na nedeljskem kosilu so na društvu v Geelongu 13. februarja zbrali še $1210, Slovensko društvo St. Albans je darovalo $1000, Slovensko društvo Planica Springvale $1000 in Slovenski klub Jadran je zadnjo nedeljo v februarju podaril $1000.
V Sydneyu so pri maši 6. februarja 2011 zbrali 730 dolarjev, 1970 dolarjev so darovali posamezniki in znano podjetje iz Sydneya; Slovensko društvo Sydney je darovalo $500, Igralska družina Merrylands $300, HASA NSW $200, Slovensko društvo Tivoli iz Newcastla $100, Slovensko društvo iz Canberre $1000.
Akciji so se pridružili tudi v Adelaidi. V slovenskem misijonu svete Družine so zbrali $1300 in v nedeljo, 20. februarja, so na Slovenskem klubu Adelaide zbrali $350 in vodstvo kluba je dodalo še $650 - skupaj torej $1000.

Povzeto torej: Rojaki iz Viktorije so v tej nabirki »Rojak rojaku« darovali $8560, rojaki iz NSW $3800, rojaki iz SA - Južne Avstralije $2300, rojaki iz Canberre ACT $1000.
VSI DAROVI SKUPAJ: $15660.

Hvala najprej vsem darovalcem za vso vašo velikodušnost in pomoč rojaka rojaku! Hvala v njihovem imenu.
Hvala pa tudi p. Janezu, p. Darku in p. Valerijanu OAM za pomoč pri izvedbi te nabirke. Prav tako tudi g. Florjanu Auserju za pobudo in objave na Stičišču avstralskih Slovencev, radijskim sodelavcem Lentiju Lenku OAM, Tanji Smrdel, Meti Lenarčič in Pavlu Šraju ter predsednikom, odborom in članom slovenskih društev: Ivan Cankar Geelong – Jožetu Ramuta, St. Albans - Branku Kojcu, Planica Springvale – Ferdu Toplaku, Jadran – Stojanu Brnetu, Adelaide – Danilu Kreseviču, Canberra – Francu Čuleku, Sydney – Štefanu Šerneku, Newcastle – Mariji Grosman, HASA NSW in Igralski družini Merrylands – Marthi Magajna.

Ko sem v četrtek, 10. februarja 2011, prvič lahko govoril po telefonu z Marico Vogrinčič iz Silkwoda in mi je podrobno opisala dogajanje med ciklonom in razdejanje po njem, je dejala: »Nobenemu ni lahko; vem, da si vsakdo odtrga od svojih ust, da nam pomagate. Hvala!«

Po posvetovanju smo zbrani denar razdelili glede na prizadetost in škodo, ki so jo utrpeli naši rojaki. Najbolj sta bila v tem ciklonu prizadeta Marica in Leo Vogrinčič iz Silkwooda. Njima smo namenili $7360; Milanu Štrasbergerju iz Silkwooda $2700, Mariji in Ivanu Harej iz Tullyja $2200, Emi Skočaj iz Tullyja $1700 in Milanu Zalarju iz Silkwooda $1700. Čeke s to vsoto bodo prejeli po pošti v prvem tednu marca 2011. Vso pošto smo 28. februarja 2011 poslali priporočeno na naslov Marice (Marije) in Leota Vogrinčič, PO Box 63, SILKWOOD QLD 4856 in ju zaprosili, da dostavita naslovljencem našo pomoč.

Poročilo o tej naši akciji bo objavljeno v Mislih, na slovenskih radijskih programih in seveda bodo tudi vsa sodelujoča slovenska društva in organizacije prejeli to poročilo in zahvalo ter obvestilo o prejemu pomočí.

pater Ciril A. Božič OFM, Melbourne VIC
Kew, 28. februarja 2011