logotop
cerkevMerrylands

Naslovna stran Stišišča
Home Slovenian Network
Versko središče MelbourneVersko središče SydneyVersko središče Adelaide

Povezave
Uradna domača stran Svetega SedežaSlovenska frančiškanska provinca Svetega križaDomače strani katoliške Cerkve na Slovenskem Domača stran Družine Domača stran OgnjiščaKatoliško informacijsko omrežje
SPORED SV. MAŠ PRI
SV. RAFAELU
MERRYLANDS

Ob nedeljah ob 9.30 dopoldne - v slovenskem jeziku.
Vsako 4. nedeljo v mesecu je ob isti uri družinska sv. maša v angleškem jeziku, če ni določeno drugače.
Ob delavnikih je sv. maša ob 7.00 zvečer, v zimskem času ob 6.00 zvečer (od aprila do začetka oktobra).
Vsak četrtek je ob 10.00 dopoldne srečanje molitvene skupine in je sv. maša ob 10.30 dopoldne.
Na slovesne praznike med tednom sta sv. maši ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zvečer (pozimi ob 6.00).
Če je praznik na četrtek, je dopoldanska sv. maša ob 10.30.
Če je praznik tudi državni praznik - Public Holiday, je sv. maša samo ob 9.30 dopoldne.WOLLONGONG - FIGTREE Slovenska cerkev Vseh svetih, 136-140 Princes Highway, Figtree,
NSW 2525
wollongong Sv. maša je vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ter ob velikih praznikih
ob 5.00 popoldne, če ni kdaj drugače oznanjeno. CANBERRA - GARRAN, ACT Cerkev sv. Petra in Pavla Wisdom Street, Garran, ACT 2605
canberra
Sv. maša je vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, prav tako na Božič in veliko noč ob istem času. NEWCASTLE - HAMILTON
Stolna cerkev - katedrala Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton,
NSW 2303
Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu (kadar jo mesec ima) ob 6.00 zvečer. Prav tako v nedeljo po Božiču in v nedeljo po veliki noči (na belo nedeljo) ob 6.00 zvečer, če ni oznanjeno kdaj drugače. ZLATA IN SONČNA OBALA, QUEENSLAND Sv. maša je prvo nedeljo v mesecu ali po dogovoru, štirikrat letno v dvorani Društva Planinka – Cornubia, ob 10.30 dopoldne, kadar je oznanjena.
GOLD COAST – KLUB LIPA, ASHMORE: Sv. maša je ob 4.00 popoldne v soboto pred sv. mašo na Planinki.

PERTH - OSBORNE PARK: Cerkev sv. Kierana, 120 Waterloo Street, Tuart Hill, WA 6060:O sv. mašah in obiskih patra ste rojaki obveščeni s posebnim pismom

Versko in kulturno središče Sv. Rafaela Sydney
St. Raphael Slovenian Mission Merrylands
313 Merrylands Road Merrylands NSW 2160
Phone 02 9637 7147 Fax 02 9682 7692


Misijon je del pastoralne, misijonske, kulturne in socialne dejavnosti slovenskih frančiškanov
Pater Darko Žnidaršič OFM
Pater Valerijan Jenko OFM OAM
DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V
VERSKEM SREDIŠČU MERRYLANDS

26.december je za Slovence kar dvojni praznik:  cerkveni prazni  svetega Štefana  in državni   praznik Samostojnosti in Enotnosti slovenskega naroda, dan, ko  se je  naša domovina na referendumu odločila za samostojnost.

V cerkvi Sv Rafaela v Merrylands smo praznovali oboje , najprej v  s sveto mašo v cerkvi in nato v s programom in proslavo v dvorani.Sv maše  so  se udeležili tudi Veleposlank Republike Slovenije, dr Milan Balažic  s partnerko Nino Krajnik in  častni generlni konzul Republike Slovenije Alfred Breznik s soprogo Jeni in tudi večje število zastopnikov slovenskih organizacij.

Olga Lah je pripravila proslavo, ki sta jo vodila Donna in Karli Lukežič. V programu je nastopal mešani  cerkveni zbor s slovensko in avstralsko himno, nakar je navzoče pozdravil veleposlanik  RS, dr Milan Balažic in za njim  častni generalni konzul Alfred Brežnik. Proslavo  sta  zaključili  Danica Petrič in Zora Johnson z recitacijami.
Po končanem programu nam je  delovna skupina postregla z okusnim kosilom. Po kosilu je bila  tudi bogata loterija.
Za ples je igrala skupina »The Masters«

V svojem nagovoru je g Alfred Breznik seznanil slovensko skupnot, da  se  bo v bližnji prihodnjosti poslovil od uradnega dela svojega  delovanja za Slovence  v Sydneyu in NSW in da bo odstopil kot  častni generalni konzul Republike Slovenije in se po dvajsetih letih predanega in zavzetega  dela  upokojil. Nihče ne  dvomi, da  bo  g Breznik za vedno ostal ena od najvidnejših in najpomembnejših osebnosti v naši slovenski skupnosti, saj  si je  s svojim neutrudnim in nesebičnim delom zaslužil naše zaupanje, hvaležnost in ljubezen, čas pa je, da uradno delo prepusti svojemu nasledniku in si privošči zasluženi počitek in malo več časa  s svojo  družino.Prav gotovo ga bomo še pogosto videli med nami, ne bo pa več on tisti, ki bo reševal naše probleme in nam pomagal v uradnih težavah, kakor doslej.  Za njegovo delo med nami  mu bomo večno hvaležni.

Imenovanje njegovega naslednika je v poteku in o tem bomo obveščeni, ko bo to imenovanje  odobreno in potrjeno obojestransko od  slovenskih in avstralskih oblasti.

danSamostonjosti2012_1Karly and  Donna

danSamostonjosti2012_3
Mesani pevski zbor  na Stefanovo

danSamostonjosti2012_3
Zora in Danica

danSamostojnosti
Alfred Breznik   and  Karly and  Dona Lukezic 

Govor častnega generalnega konzula RS Alfreda Brežnika

danSamostonjosti2012_3
Vinko Ovijač, Dr Milan Balazic, Martha Magajna,  Karly and Donna 

danSamostonjosti2012_1
Dr Milan Balazic, Nina Krajnik, Maria in Milan Grosman ter Olga Lah

danSamostonjosti2012_3
Karly, Olga Lah, Dona and Fredi Brežnik

danSamostonjosti2012_3
Karly Marica  and Donna

danSamostojnosti
Delovna skupina, ki je pripravila okusno kosilo  na Stefanovo  

BOŽIČNI PRAZNIKI
Piše Martha Magajna


bozic2012_1
Kakor je navada v naši rodni domovini, se slovenci v Avstralijiše  vedno držimo  starega običaja polnočne službe božje na predbožični večer.  Bli so časi, ko smo v ta namen morali najeti veliko mestno dvorana mesta Auburn, ki je bila nabito polna vernih Slovencev.

To je bilo pred štiridesetimi leti in več, sedaj se pa naše število na žalost manjša. Leta 2012  na b ožično noč je bila  več kot dovolj že naša cerkvica Svetega Rafaela v Merrylands. Zaradi izredno deževnega vremena je bilo celo v tej cerkvici opolnoči veliko praznih prostorov,saj  veliko vernikov naše starosti težko vozi ponoči, ker nam oči pešajo, če pa še tako zelo dežuje , kot je bilo v tej nevihtni božični noči, potem pa veliko ljudi obisk sv maše odloži do drugega dneva, ko je bilo prcej več pri prvi ali drugi sveti maši na božični dan. Pri polnočnic je lepo prepeval mešani zbor, na božični dan pa so sveto mašo polepšali  prelepi glasovi dekliškega zbora Južne Zvezde.

bozic2012_1
Prinasajo Jezuscka  v  jasli 

bozic2012_1
Zacetek polnocnice

BOŽIČNO KOSILO ZA  UPOKOJENCE IN INVALIDE
V VERSKEM SREDIŠČU MERRYLANDS
ČETRTEK, 6.DECEMBRA PO SV MAŠI, Piše Martha Magajna

molitvena
Molitvena skupina Srca Jezusovega je za upokojence in invalide pripravila božićno kosilo v cerkveni dvorani Verskega središča Merrylands.Pridne gospodinje molitvene skupine s o pripravile tradicionalno slovensko kosilo s praženim krompirjem, svinjsko pečenko , kosom kranjske klobase , kosom pečenega piščanca in kislim zeljem, pa še solato , kompotom in sladoledom povrhu. 

Na koncu je pršla še bogata loterija in seveda prijetna družba, kaj bi si več želeli. Zanimivo pa je, da je med nami še vedno mnogo članov slovenske skupnosti, ki pravijo:« Ne, ne grem na to kosilo, to je bolj za stare...!« in če pomislimo, da smo vsi povprečno stari 70 let ali  več....Koliko bomo še čakali, da bo tudi za tiste????

Biserna maša
patra Valerijana v Brisbanu
biserna masa pater Valerijan brisbane 2012
Slovenski mladinski koncert
Brisbane 2012
koncert Brisbane 2012
   IZ KRALJIČINE DEŽELE - QUEENSLAND

Veličastno slavje v naši Kraljičini deželi v začetku letošnjega oktobra je bil pravi slovenski festival. Lepa so bila srečanja  rojakov, obenem pa smo združili tri slovesnosti skupaj. Rojaki iz Melbourna so se srečali s sorojaki na klubu Lipa na Gold Coastu že v torek, 2. oktobra, ter na društvu Planinka v sredo, 3. oktobra. V petek, 5. oktobra 2012, smo poromali v Marian Valley na praznovanje tretje obletnice blagoslovitve naše kapelice Marije Pomagaj. Navzočih nas je bilo več kot 200 slovenskih romarjev iz vse Avstralije in štirje naši duhovniki, ki so vodili slovesno bogoslužje. V soboto, 6. oktobra, smo priredili že tradicionalni 38. slovenski mladinski koncert v Brisbanu pod pokroviteljstvom slovenskih verskih in kulturnih središč v Avstraliji. V nedeljo pa smo sklenili praznovanje z biserno mašo patra Valerijana. To je vendar največja slovenska prireditev v Avstraliji, ki vključuje vso avstralsko Slovenijo na verskem in kulturnem področju.

Najprej bi Vam poročal o romanju v Marijino dolino. Že lepo in sončno vreme zjutraj nam je obetalo lep, prazničen dan. Prostorno svetišče v Marijini dolini smo Slovenci ta dan tako rekoč spremenili v slovensko svetišče. Romanje smo začeli z molitvijo rožnega venca. Medtem so začeli prihajati rojaki s svojimi avti, nato še romarji z avtobusi: dva avtobusa iz Melbourna in eden iz Sydneya, na katerem so bili tudi romarji iz Canberre in Wollongonga.

P. Columba, predstojnik pavlincev, ki upravljajo to svetišče, nam je vsem želel dobrodošlico in nas  opozoril, da je ta kraj miru in molitve tudi kraj za slovenske romarje, kjer naj se počutimo domače ob varstvu Nebeške Matere. Pater Ciril se mu je zahvalil za dobrodošlico in predstavil spored. Nato nas je voditelj slovenskega misijona v Sydneyu pater Darko z vstopno pesmijo Lepa si, lepa si, roža Marija vpeljal v bogoslužje. Somaševanje je vodil župnik župnije Črenšovci g. Ivan Krajnc, ki je še posebej povezan z našo kapelico, saj nas je prav on pred štirimi leti ob obisku Marijine doline navdušil, naj mislimo na svojo kapelico. To zamisel so si posebno vzeli k srcu prekmurski rojaki na Gold Coastu z gradbenikom Jožetom Gjerekom, ki je to zamisel s pomočjo še drugih navdušenih rojakov tudi uresničil. Gospod Ivan Kranjc nam je v pridigi lepo govoril o pomenu vzgoje, kulture in vere, ki smo jo prinesli iz naše rodne domovine. Posebno je poučna misel oziroma modrost bl. Antona Martina Slomška, ki nam v tem primeru pove veliko: »Ako izgubimo veliko materialno bogastvo, utrpimo veliko škodo. Ako izgubimo zdravje, utrpimo še večjo škodo. Ako izgubimo vero, pa izgubimo vse...« Gospod Ivan nam je lepo predstavil dejstva, ki nam dajo misliti. Spregovoril nam je tudi prof. dr. Drago Ocvirk, ki se je vračal s Salomonovih otokov in je prišel med nas, da se nam je zahvalil za pomoč, ki jo avstralski Slovenci nudimo tamkajšnjemu misijonu. Člani slovenskega društva Jadran iz Melbourna so nam ob koncu maše ganljivo zapeli Kočansko himno Marija s Fabške Gore in pesem Marija, nebeška Kraljica.
Po sveti maši smo šli v procesiji k naši kapelici. Pater Darko je vodil pete litanije z odpevi, ki so nekaj posebnega – res slovenske in ganljive za marsikoga, saj so takšna bogoslužja tukaj zelo redka. Pater Darko ima dar petja in po njegovi zaslugi smo deležni lepega cerkvenega in narodnega petja.

Po končani slovesnosti so nam Jože in Marta Gjerek in naše gospodinje pripravili dobro kosilo. Pri obedu smo se spet srečali spet med seboj in stari prijatelji obnovili vezi, saj se nekateri morda nismo videli več desetletij. Med kosilom smo zbrali denarno nabirko za misijon na Salomonovih otokih. Naša Marijina kapelica je res lepa, posebno sedaj, ko ima steklena vrata in nove steklene police za svečke. Jože Gjerek je romarjem preskrbel še novo klopco, da ima romar v lepem vrtu pred kapelico pravi mir in sožitje pred Bogom v prelepi naravi. Jože in Marta sta povabila in poskrbela  za gosta g. Ivana Krajnca, ki se je v tednu slovenskega festivala mudil med nami.

Naslednji dan smo Slovenci iz vse Avstralije za dva dni popolnoma osvojili veliko dvorano državne gimnazije v Whites Hill State College v Brisbanu. V lepo okrašeni dvorani nas je pozdravil napis: »Božja ljubezen je pesem – pesem je mladost«! – »God's Love Song – Keeps You Young at Heart!«. Koncert je v pozdravnem nagovoru lepo poživil veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji dr. Milan Balažic. Predstavil nam je malo knjižico Mohorjeve družbe iz leta 1899 z naslovom Avstralija in nje otoki. To je bil res posrečen uvod, kjer nam takratni pisec knjižice profesor Ivan Vrhovec predstavlja Avstralijo v času 19. stoletja, ko je bila Avstralija še angleška kolonija, torej par let, predno je postala samostojna država v Commonwealthu. Domačini so bili takrat še prikazani kot ljudožerci. Zanimiva je primerjava Avstralije takrat in danes. Brisbane je bil takrat omenjen le kot velika vas..., Sydney in Melbourne pa sta bila že takrat pomembni mesti.

Organizacijo in pripravo mladinskega koncerta je lepo izpeljala koordinatorka Irena Jernej ob veliki pomoči g. Florjana Auserja, ki je prevzel nase zamisel in izdelal celotno grafično podobo sobotnega koncerta in nedeljske biserne maše p. Valerijana. Dragocena je bila seveda pomoč mnogih, saj le tako se lahko izpelje zahteven projekt. Irena Jernej in Igor Vrhovšek sta povezovala program.

Na koncertu so nastopili:
Frances Johnson Urbas, predsednica Slovenskega društva Melbourne, je deklamirala pesem pokojnega patra Bazilija Valentina OFM - Pot mojega življenja,

Marcus Bogovič iz Melbourna je na klasično kitaro zaigral skladbo Asturias.
Julie Bogovič iz Melbourna je deklamirala pesem, ki jo je sestavil p. Bazilij za novomašnika p. Valerijana Jenka OFM leta 1952.

Adrian Vatovec iz Adelaide nam je na klavirju zaigral lastno instrumentalno skladbo »Šiška«, ki jo je napisal ob biserni maši p. Valerijana 24.6. letos v Šiški. Adrian se je udeležil mednarodne Avsenikove glasbene delavnice v Begunjah na Gorenjskem in tudi slavja p. Valerijana v Šiški.

Mali Lukas Sušec iz Brisbana  je lepo zapel: Petelinček je na goro šel in Šmentana muha.

Irena Jernej nam je deklamirala: Daleč si, Koroška moja in Cranky Old man.

Oskar Urbas iz Canberre je na trobento zaigral Avsenikovo polko Na avtocesti in na klavirju skladbo Doctor Gradus ad Parnassum.

Otroci in učiteljice Slomškove šole so zaigrali kratek skeč iz družinskega življenja. Prijetno smo se nasmejali ob domiselnih prigodah mladih staršev, ki bi šla rada zvečer vsak v svojo družbo, pa morata poskrbeti še za svoja majhna otroka, da zaspita. Prav lovska je pa tista, ko ju da oče – dojenčka – lutki – v peč (posebej izdelana škatla), da sta na toplem in ko se starša vrneta, zlezeta ven že velika punčka in fantek. Kako bi bilo dejansko v praksi, je pa drugo vprašanje.

Omen Gabrijel Plajnšek z Gold Coasta je zapel dve znani Kekčevi pesmi iz filma Srečno, Kekec.

Amelia Miklavec iz Melbourna je na klavirju zaigrala Canon.

Ashley Horvat iz Adelaide je na harmoniko zaigrala Midnight Waltz in znano Avsenikovo Tam, kjer murke cveto.

Igor Vrhovšek iz Brisbana je zapel Slomškovo pesem – ponarodelo En hribček bom kupil in znano avstralsko pesem Waltzing Matilda. S harmoniko ga je spremljal Adrian Vatovec, ki je prvič igral to znano Slomškovo pesem o priljubljenem vinskem hribčku.

Christina Pase iz Melbourna je zaigrala na violino A Grateful Waltz.

Simon in Mateja Koštrica iz Canberre sta zaigrala in zapela venček slovenskih narodnih polk in valčkov.

Po odmoru smo se zbrali na odru predstavniki slovenskih organizacij in skupnosti. P. Ciril, p. Darko, g. Danilo Kresevič so predstavili vse navzoče in sporočili pozdrave tistih, ki so se opravičili. Kljub temu, da nismo bili vsi navzoči, je zgodovinski dogodek, da smo bili zbrani skupaj skoraj vsi predstavniki slovenskega življenja v Avstraliji.

Metuljčki, otroška folklorna skupina Slomškove šole Kew – Melbourne so odprli drugi del našega koncerta. Zaplesali so venček folklornih plesov.

Kiri Štular iz Brisbana je na violino zaigrala pesmi Old Brown Jug in Travnički so že zeleni.

Isabella Ambrose, Shannon Mcintosh in Katrina Vesala, godalni trio iz Brisbana, so zaigrale skladbo še vedno priljubljenih Beatlov Eleanor Rigby in By Jet Plane.

Amelia Miklavec in Natalie Bratina iz Melbourna sta zapeli pesem Hole in the Bucket.

P. Darko Žnidaršič iz Sydneya, Irena Jernej iz Brisbana in Adrian Vatovec so zapeli staro, priljubljeno Avsenikovo skladbo Klic z gora (besedilo: Zvonko Čemažar), ki je že srečala Abrahama in nekaj čez, Irena in Adrian sta ga tudi že srečala, pater Darko ga bo čez pet let. Adrian je to Avsenikovo skladbo igral prvič. - P. Darko in Adrian sta zapela še avtorsko skladbo 25. junij, ki jo je harmonikar uglasbil lani za 20-letnico samostojne Slovenije, besedilo pa je napisal adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Irena je pomagala pri odpevu.

Andrew Žičkar je letos edini nastopajoči iz Wollongonga. Na harmoniko je zaigral in občuteno zapel pesmi Edelweiss in Dan ljubezni.

Naomi Li – iz Brisbana je zaigrala na klavirju skladbi A Chorid Frolic in Stepping Stones.

Pevski zbor Južne zvezde iz Sydneya: Carmen M. Austin, Danica Grželj, Perina Keen in Danica Šajn so zapele pesmi Šumijo gozdovi domači, Beli cvet in valček Borisa Kovačiča Moja dežela (besedilo Gregor Strniša).

Urška Arnautovska iz Brisbana pleše jazz balet. Zaplesala je ob skladbi skupine Muff Naj sije v očeh.

Danica Šajn in Carmen Austin iz Sydneya sta zapeli še popevko Sirota, s katero se je pred več kot 40 leti predstavila Majda Sepe na Slovenski popevki.

Jožica, Simon in Mateja Koštrica iz Canberre so zaigrali in zapeli skladbo mladega ansambla Roka Žlindre Krog življenja. Besedilo zanjo je napisal Matjaž Vrh iz Novega mesta, glasbo pa Rok Žlindra, ki je doma iz Žimaric pri Sodražici. Ansambel deluje 7 let.

Ob koncu koncerta se je voditelj slovenskega misijona v Sydneyu p. Darko Žnidaršič kratko zahvalil organizatorjem, nastopajočim in navzočim, tudi v imenu nas, patrov in častnega generalnega konzula Alfreda Brežnika, ki se je opravičil zaradi bolezni. Vsi nastopajoči pa smo s pesmijo in koreografijo zapeli na odru venček narodnih. Petje je vodil p. Darko, na harmoniko je igral Simon Koštrica, otroci pa so s posameznimi črkami prihajali na oder in sestavili besedo Slovenski koncert. Sklepni venček narodnih je sestavila in koreografijo zamislila Irena Jernej. Priznanja pa še sledijo kasneje, ker smo bili v časovni stiski.

Častni gostje so bili: dr. Drago K. Ocvirk CM; g. Ivan Krajnc, župnik v Črenšovcih; p. Ciril A. Božič OFM, OAM, p. Darko Žnidaršič OFM, p. Valerijan Jenko OFM, OAM, hrvaški duhovnik v Brisbanu p. Nikica Zlatunić OFM iz prekmurske fare Črešnjevci, pater Ciril Božič, pater Darko Žnidaršič, pater Valerijan Jenko, hrvaški duhovnik fr. Nikica ter naš veleposlanik iz Canberre dr Milan Balažic ter predstavniki slovenskih društev in ustanov.
Sledila je večerja in srečanje z nastopajočimi. Hvaležni smo bili vsakemu udeležencu za obisk, nastop in trud, ki so ga vložili za koncert.

Naj spomnim, da je bil tridnevni slovenski festival za nas v Kraljičini deželi zgodovinski dogodek, saj nas še nikoli prej ni bilo tako veliko Slovencev iz vse Avstralije zbranih skupaj tukaj v naši Kraljičini deželi. P. Ciril je, malce zaskrbljen, dodal, da se bomo težko še kdaj zbrali v tako velikem številu, kot smo se sedaj. Res je bilo lepo videti tako veselo družbo skupaj - vsi pa smo si veseli obljubili, da se spet vidimo, če nam Bog da.

Naslednji dan, v nedeljo, 7. oktobra, smo obhajali skupno sv. mašo v dvorani, kjer smo dan prej priredili koncert. P. Valerijan je ponovil svojo biserno mašo in tako sklenil letošnja praznovanja jubileja – »biserno ogrlico«, kot je pomenljivo dejala Irena Jernej. Pater Valerijan je zelo priljubljen v naši skupnosti. V Brisbanu smo bili prvi, ki smo praznovali patrovo biserno mašo na društvu Planinka in prav tako smo v Brisbanu sklenili omenjeno ogrlico. Oder v dvorani je g. Florjan Auser posebej na novo okrasil tudi s kulisami, ki jih je izdelal že letos maja za glavno slovesnost v Merrylandsu - Sydneyu, 20. maja.  Somaševali so še gospod Ivan Krajnc, pater Ciril in pater Darko. Po maši nam je pater Darko zapel še nekaj lepih narodnih pesmi in že je bilo pripravljeno kosilo. Kmalu smo se morali posloviti, nekateri so morali na avtobuse, drugi na letališče in naprej domov. Vsakdo pa je imel lepe spomine na tridnevne slovesnosti. Obljubili smo si, da se drugo leto vidimo v Canberri. Glavno mesto Avstralije se pripravlja na praznovanje svoje 100-letnice, ki bo naslednje leto. -
Ob koncu moram poročati še o pokojnih rojakih, ki so nas v zadnjem obdobju zapustili:

Andrej Špilar je umrl 31 julija 2012. V Avstralijo je prišel že leta 1954. Najprej je delal na Snowy Mountains, project, nato je sekal sladkorno trstiko v severnem Queenslandu. Andrejeva zadnja služba, ki jo opravljal več kot 30 let, je bila v Mount Isi. Rojen je bil 4. septembra 1935 v Kalu na Primorskem. Po upokojitvi se je naselil v Brisbanu. Leta 1983 se je na Filipinih poročil s Teresito. Rad je obiskoval društvene prireditve. Zapušča sina arhitekta Andrewa, vdovo Teresito ter sestro in nečaka v Sloveniji. Pogrebno sveto mašo zanj je opravil tamkajšni župnik fr. Dan Carrol. Pokopan je v Centenary Memorial Gardens.

Umrl je tudi Tone Stariha – poročilo o njem mi je obljubila Vlasta Burcul iz Gold Coasta.

Marija Kolednik, rojena Mesarič je bila rojena 20. avgusta 1927 v Ormožu. V Avstralijo je prišla kot begunka že julija 1958 na ladji Fairstar. Najprej je živela v Warrawongu, NSW, nato v Melbournu in leta 1991 sta se možem Adolfom priselila v Queensland. Po moževi smrti je živela na Gold Coast. Marija je bila priljubljena v slovenski družbi, ki sta jo s pokojnim Adolfom rada obiskovala. Marija je bila verna in dobra do vseh, ko so jo poznali. Dokler je mogla, je redno obiskovala slovenske službe Božje. Zadnje čase je zanjo skrbela Vahova družina. Umrla je 15. septembra 2012. Pogrebno mašo za pokojno Marijo je 21. septembra opravil župnik fr.Rafal Rucinski v cerkvi Svete Brigite v Nerangu. Pokojnica je bila upepeljena. Skupaj z Adolfom počivata v Allambe Memorial Parku. Na njenem pogrebu smo spoznali tudi njeno vnukinjo Frances Johnson Urbas, predsednico slovenskega društva Melbourne. Zapušča še svaka Ivana Cvetka, nečaka Alexa, nečakinji Marto in Heleno Cvetko, vnuke in vnučke ter sestri Tereziko in Katico v Sloveniji.

Adolf Petek, je bil rojen v času vojne 16. decembra 1941 v Gradcu. Družina se je po dveh letih vrnila v Slovenijo v okolico Maribora. Z bratom Antonom in bratrancem Francem so pobegnili iz Jugoslavije in leta 1966 so prišli skupaj z ladjo Angelina Lauro v Melbourne. Leta 1973 se je v Brisbanu poročil z nevesto s Tajske, ki mu je rodila hčerko Tanio in Melisso. S Tajske je pripeljal še mlade ožje sorodnike njegove žene. Bil je skrben oče številne družine. Vsem je preskrbel službe in sedaj so že poročeni in imajo svoje družine. Po poklicu je bil vodni inštalater – plumber. Hčerka Tanja mu je v poslovilnem govoru izrazila globoko hvaležnost za dobro krščansko vzgojo in vso skrb in ljubezen, ki jo je je izkazoval svoji družini. V pogovoru sem opazil veliko hvaležnost vseh, ki jim je pokojni Adolf pomagal. Bil je tesno povezan s slovensko skupnostjo in redno obiskoval prireditve. Zadnja leta je imel težave s srcem. V nedeljo, 23. septembra 2012 je podlegel srčnemu napadu, star 70 let. Hčerka ga je našla mrtvega v stanovanju. -Pogrebni obred je za pokojnega Adolfa opravil p. John Spiteri OFMCap v kapeli George Hartnett Holland Park. Veliko rojakov in prijateljev se je zbralo na njegovem pogrebu. Pokopan je na pokopališču Hemmant. Naj mu bo Bog dober plačnik.

V nedeljo 4. novembra je predviden društveni piknik na društvu Planinka. Pred kosilom ob 11.30 se bomo zbrali pred našo društveno kapelico in se bomo sami spomnili vseh pokojnih rojakov, ki so nas zapustili, kakor tudi sorodnikov in prijateljev v domovini z molitvijo rožnega venca. Po kosilu bo sestanek.
Vabljeni vsi rojaki iz Brisbana, Gold Coasta in okolice, posebno tisti, ki imate imena svojih dragih vklesane na društvenem znamenju.

Lep pozdrav vsem bralcem MISLI
Mirko Cuderman

 

Provincial pater Stane Zore in
pater Ciril Božič v Sydneyu
provincial StaneMerrylands
V sredo in četrtek sta nas obiskala NAŠ PROVINCIAL P. STANE ZORE iz Ljubljane in P. CIRIL  A. BOŽIČ iz Melbourna. Pri sv. maši v četrtek, 20.9., nam je p. provincial predstavil stanje Doma Matere Romane, ki ga bomo prihodnje leto zaprli.
Pater Valerijan zaključil
svoj obisk v Sloveniji z obiskom ZRC SAZU, Brezij in Bleda
pater valerijan
Pater Valerijan s sestro Anico na Bledu

 

Naslovi

Misli Melbourne Pater Ciril Božič OFM Melbourne Pater Janez Tretjak OFM Adelaide Pater Darko Žnidaršič OFM SydneyPater Valerijan Jenko OFM OAM SydneyZgodovina verskega središča MerrylandsRafael, zgodovinaPater Valerijan v Sloveniji, biserne mašeArhiv dogodkov 2011Arhiv dogodkov 2010Arhiv dogodkov 2010 - 236 slovenski koncert
Piše pater Darko
36 slovenski koncert in obisk ministra dr. Boštjana Žekša delegacijo Praznovanje 40 letnice Merrylandsa 2009Arhiv dogodkov 2009 2Arhiv 2009Obisk škofa v Sydneyu 2008Arhiv 2008 Rafael, glasilo verskega središča Merrylands
Rafael božič 2012
Rafael oktober 2012 Rafael velika noč 2012Rafael božič 2011 Rafael, velika noč 2011 Rafael božič 2010 Rafael velika noč 2010 Rafael božič 2009 blagoslovSydney2008

Slovenian Media House ©